Morda celo manj, kot sem pričakovala. Zagotovo je stresno, vendar je prisoten tisti pozitivni adrenalin. Sama poskušam od daleč nadzorovati vsa prizorišča, kolikor je to mogoče. Imam izredno marljive sodelavce, dober izbor ljudi na vseh področjih. Še posebno bi izpostavila ustrežljive prostovoljce. Upam, da vedno najdem nasmeh in čas za vsakogar, ki me prosi za pomoč in mi nameni kakšno lepo besedo.
Pred dvema letoma ste se organizacije prvenstva učili v Litvi. Neprecenljiva izkušnja, kajne?Absolutno. Odhod v Litvo je bila dobra odločitev, da smo si z delegacijo lahko ogledali vse podrobnosti. Pomembno je predvsem, da imaš vpogled v zakulisje. Priznam, da se nam v teh dneh kljub izkušnjam iz preteklosti dogajajo zadeve, ki jih prej nismo poznali ali načrtovali. Zaodrje vedno skriva detajle, ki se jih moraš priučiti. Meni veliko pomenijo tudi izkušnje s svetovnega prvenstva v Turčiji 2010, ko sem bila v vlogi prostovoljke. V tem trenutku prenašam ideje, ki sem jih zaznala na teh turnirjih.
Kakšen je odziv tujih gostov na organizacijo? Srbski selektor Dušan Ivković ni zadovoljen s hotelom na Gorenjskem.Ta izjava je šla očitno izven nadzora v njihovi reprezentanci. Seveda nam ni vseeno, vendar se zavedamo, kakšni so pogoji. Poznali so jih tudi v Srbiji. To je za zdaj edina kritika, ki je letela na naš račun. Hudo nam je, da je pljusknila v javnost, saj ocenjujem, da je nezaslužena. V taborih vseh drugih reprezentanc nisem slišala ene slabe besede. Če pridejo z nasmeškom, ti dajo roko in se ti zahvalijo, potem veš, da smo naredili velik posel za udeležence prvenstva.
Toda vseeno, kako ste rešili zaplet s Srbi?Pravzaprav ni šlo za zaplet. Včasih je dobro odreagirati, včasih ne. Če bi nam še kakšna ekipa namenila takšno kritiko, bi res raziskali vzrok. Priznam, da mi resnično ni jasno, zakaj se je Ivković odločil za takšno retoriko. Nikogar od nas ni obvestil o težavah s hotelom. Vse je šlo mimo nas. Upajmo, da se kaj takega ne bo več dogajalo.
Kako ste zadovoljni z obiskom na tekmah?Koper je odlično obiskan. Jesenice so v skladu s pričakovanji, saj gre za tekme, na katerih nastopajo države z območja nekdanje Jugoslavije. V Tivoliju je bila lepo obiskana predvsem tekma med Francijo in Nemčijo. Pričakovali smo, da bo najmanj zanimanja za tekme v Ljubljani, vendar skušamo napolniti dvorano z raznimi akcijami. V Celju pa smo tudi vedeli, da bodo zanimivejši obračuni bolje obiskani. Zdaj ne govorim o slovenskih dvobojih. Lepo je bilo recimo videti spodobno polne tribune na tekmi med Španijo in Hrvaško. Če potegnemo črto, ne morem trditi, da smo razočarani, prav tako pa niti nismo najbolj zadovoljni. Želimo si vsekakor še malo povečati obisk.
V Celju je precej nejevolje, ker morajo gledalci predolgo čakati na vstop v dvorano.V skladu z infrastrukturo skušamo zagotoviti optimalne pogoje, ki jih zahteva Fiba Europe. Obiskovalce moramo ločiti od igralcev, tudi mediji in prostovoljci morajo imeti svoje vhode. V sredo zvečer sem eno uro opazovala, kako hitro so gledalci vstopali v dvorano pred tekmo s Češko. Tedaj je bil pretok tekoč, ne moremo pa seveda mimo težav pred obračunom Španije in Hrvaške. Žal mi je nekaterih Hrvatov potožilo, da so ostali zunaj. Glede na pogoje smo dolgo časa premišljevali, kako reševati podobne zadeve.
