Po uvodnih štirih dnevih na Rogli, kjer so osvežili fizično pripravljenost, slovenski košarkarski reprezentanti s pripravami na evropsko prvenstvo nadaljujejo v Ljubljani, kjer bodo ostali do odhoda na Poljsko. V izbrani vrsti vlada dobro vzdušje, ki ga nista skazila niti odpovedi Vlatka Čančarja in Josha Neba. Med najbolj izkušenimi je 32-letni Klemen Prepelič, ki je v dresu z državnim grbom zbral že 71 uradnih nastopov. Več sta jih od tokrat prisotnih le Edo Murić (93) in Zoran Dragić (77). Prepelič je bil v minuli sezoni kapetan Dubaja, kjer bo igral tudi v prihodnji, ko bo klub nastopal v evroligi. Priznal je, da se bosta odsotnosti Čančarja in Neba poznali, a ga po drugi strani veselita energija in delovna vnema mladih.
O tem, kako so se igralci povezali od začetka priprav.
Vse gre po načrtih. Tokrat je v reprezentanci precej novih obrazov. Mladi fantje so željni dokazovanja, na nas starejših in izkušenejših pa je, da potegnemo na treningih in jih čim hitreje vpeljemo v sistem. Vesel sem, da smo se na začetku zbrali v velikem številu. Nekateri obrazi sicer manjkajo. Boriti se bomo morali brez njih.
O mladih Žaku Smrekarju, Vitu Hrabarju, Marku Padjenu in Urbanu Krofliču, ki je sicer že zapustil priprave.
Gledal sem vse njihove tekme na svetovnem prvenstvu. Z nekaterimi sem že igral, tudi proti nekaterim. Tako ali tako pa danes ni več skrivnosti, saj lahko vsakega igralca do potankosti spoznaš na spletu. Njihova energija je dobrodošla. Nimajo strahu, hkrati pa premorejo karakter, kar je zelo pomembno. Sem prvi zagovornik tega, da moraš imeti kot igralec tudi pravi karakter. Vesel sem, da so z nami.
O pomlajevanju reprezentance.
Prišlo je do nepričakovanih odpovedi Vlatka Čančarja in Josha Neba, tudi Urban Kroflič nas je hitro zapustil. Želel bi si, da bi bil Urban z nami dlje časa, da bi ga še bolje vpeljali v sistem, a to so stvari, ki niso v mojih rokah. Vlatko je bil z nami vedno, ko je bil lahko. Ima dovolj kakovosten razlog, da ga tokrat ni. Temu primerno bo priložnost na njegovem položaju dobil nekdo drug. Vsi so pripravljeni, da jo zgrabijo z obema rokama, saj evropsko prvenstvo ni vsako leto.
O tem, kako močno se bo poznala odsotnost Čančarja.
Predvsem bodo manjkale njegove izkušnje z velikih tekmovanj. Njegova kakovost tako ali tako ni sporna, po drugi strani pa bomo zdaj dobili druge dimenzije nekoga drugega. V glavah smo to že predelali, saj se zavedamo, da se Vlatko ne bo jutri kar pokazal na treningih. Odpoved je bila sicer precej pozna, a nismo ne prvi ne zadnji, ki se srečujemo s takšnimi stvarmi. Tudi v preteklosti smo se že in vemo, kako reagirati. Vsi se zavedamo, koga imamo v ekipi in verjamem, da mu še vedno lahko nudimo dovolj dobro in izkušeno spremljavo. Tisti, ki jim manjka izkušenj, pa bodo to nadomestili z energijo. Imamo dobro mešanico starejših in mlajših igralcev, ko pa je zraven še Luka Dončić, je vedno možno vse. Mi smo tukaj, da mu pomagamo po najboljših močeh.
O vlogi mentorja mlajšim igralcem.
V karieri sem imel kopico dobrih mentorjev. Tako v klubih kot v reprezentanci. V izbrani vrsti sem že 14. leto zapored, pred tem pa sem bil tudi del mlajših selekcij. Dobro se zavedam, kaj pomeni nositi dres z državnim grbom. Vidim, da so mladi željni dela in dokazovanja, izkušenejši pa imamo nalogo, da jim vse skupaj olajšamo in prevzamemo pritisk nase.
O delovni vnemi, ki vlada v reprezentanci.
Znova bom izpostavil mlade igralce. Njihov odnos me je navdušil. Govori se, da so mlajše generacije razvajene. A že prej omenjeni mladci imajo prave delovne navade. Pa tudi nekateri starejši, ki so prvič z nami. To je pomembno tudi za nas izkušenejše, saj je njihova energija nalezljiva in ko vidiš, kako se oni trudijo in grizejo na treningih, to povleče tudi nas, da damo še nekaj več od sebe. Jasno je, da se vsi borimo za mesta v ekipi na evropskem prvenstvu. Nihče nima zagotovljene vozovnice in to ustvarja pravo tekmovalno delovno okolje.
O lastni fizični pripravljenosti.
Počutim se najboljše v karieri, še nikoli tako dobro. Tu gre zahvala tudi napornim treningom Jurice Golemca v Dubaju. Dobro veste, kako rad imam košarko. Spremljam jo 365 dni na leto in izredno uživam v delu s soigralci v klubih in reprezentanci, pa tudi z igranjem s sinom na igrišču. Pri meni fizična pripravljenost nikoli ne bo vprašljiva. Je pa hkrati tudi res, da nimam več 22 let in moram za to, da sem v tako dobrem stanju, vložiti še več dela, kot sem v preteklosti. A v tem uživam.
O tem, če mu je v letošnji sezoni prišlo prav, da je imel pri Dubaju samo eno tekmo na teden.
Splošno znana stvar je, da imamo igralci veliko raje tekme kot treninge. Če kaj, je bilo dobrodošlo to, da smo imeli manj potovanj. A vsi vemo, da moraš nekatere stvari vzeti v zakup, če želiš igrati na najvišji ravni. Trdo delam na tem, da sem dobro pripravljen, da bom čim dlje zdrav in brez poškodb ter da bom igral na najvišji možni ravni, ki mi ga bodo dopuščale igralske kvalitete in telo.
