Nisem, ker je igrala naša reprezentanca. Bil sem prej živčen. Na tekmah, na katerih nismo igrali mi, sem pa užival.
Ste uživali tudi v igrah slovenske reprezentance?Zelo. Igrali smo kakovostno, moderno košarko, kar so nam priznavali tudi drugi. Imamo zdrave in kakovostne temelje za evropsko prvenstvo prihodnje leto.
Precej je bilo povedanega o sistemu tekmovanja. Ta je bil na nek način delegiran, kajti ZDA in Španija se nista mogli srečati pred finalom. Se vam zdi takšen žreb neprimeren?Eno je tekmovalni sistem, drugo je žreb. To sta ločeni stvari. Tekmovalni sistem je ustrezen. Morda bi lahko bil malenkost modificiran, predvsem v križanju četrtfinalnih tekem. Iz košarkarskega, športnega vidika bi rekel, da je škoda, da je prišlo do te situacije Amerika – Španija. Naleteli smo na svetovne prvake, pošteno odigrali, pošteno izgubili.
Je bil sistem tekmovanja dober za Slovenijo ali slab?Če narediš rezultat, je vsak dober. Če ga ne, je vsak slab.
Kako je bilo v tem primeru?Dober, saj smo igrali v četrtfinalu.
So se pa v slovenski reprezentanci precej pritoževali nad sistemom. Predvsem selektor Jure Zdovc je bil nezadovoljen.Zagotovo. Ker smo naleteli na ameriško vrsto. Zopet poudarjam: če bi imeli v četrtfinalu križanje, do tega ne bi prišlo.
O tem so veliko razmišljali v slovenskem taboru. So se preveč obremenjevali s tem?Ne. To je povsem človeška reakcija. Želiš si imeti odprto pot proti ekipam, ki so vsaj na papirju premagljive. Zrelost so pokazali tako selektor kot igralci, da niso šli v kalkulacije, ampak da so vsako tekmo pošteno odigrali.
Toda potem jim je bilo malo ali pa kar precej žal za to.Ne morem reči, da jim je bilo žal. Žalostni so pa bili. Ker so pač Avstralci odigrali nekorektno, smo bili mi žrtve dane situacije.
Iz izjav slovenskega tabora se da razbrati, da jim je bilo žal za to. Jure Zdovc je dejal, da je prišla z vrha zveze odločitev, da morajo zmagati. Na kakšen način je bila sprejeta ta odločitev?To morate Zdovca vprašati, ne mene.
Vrh zveze ni Zdovc.Ne, ne. Sem povedal, da se mi zdi pošteno in korektno, da so vse tekme odigrali profesionalno, brez kalkulacij.
Odločitev o tem je prišla z vrha zveze, kot je rekel on ali ne?Je.
Na kakšen način ste se odločili?Skupaj smo se pogovorili.
S selektorjem?Tudi.
Je bil na njegovi strani kakšen pomislek?Jaz ne vem za nobene pomisleke.
Se vam zdi nesprejemljivo to, kar je naredila Avstralija?Absolutno. Nešportno, neetično in nesprejemljivo.
Se vam zdi nesprejemljivo, da v slovenskem taboru govorijo o tem, da ni nič hudega, če se to naredi, in da bi mogoče tudi slovenska reprezentanca morala to narediti?To prvič slišim.
O tem sta govorila Zoran Dragić in Jure Zdovc.Tega ne vem.
Jure Zdovc je dejal, da še vedno ne ve, ali je prav, da so dobili tekmo proti Angoli.Za to vem, za prvi del govoric, ki jih omenjate, pa ne.
Iz izjav iz slovenskega tabora je bilo razvidno, da jim je bilo žal, ker so premagali Angolo.To je vaše tolmačenje. Jaz na to ne gledam tako.
Kako pa?Da so odigrali, kot je treba.
Ampak se vam ne zdi, če...Vame vrtate, da bi dobili kakšno izjavo...
Ne, zanima me, kaj se je v resnici dogajalo, ker je to pomembno etično vprašanje, pomembnejše kot rezultat.Povedal sem, da se mi z etičnega vidika zdi pravilno, da smo pošteno odigrali. In da je zelo neetično, nešportno, kar so naredili Avstralci. Tudi odzivi v mednarodni srenji so pozitivni in na naši strani.
Je bilo veliko odzivov?Kar nekaj.
Iz katerih krogov prihajajo?Od udeležencev svetovnega prvenstva.
Kaj glede na izjave selektorja in igralcev res niste zaznali, da so razmišljali o tem, da bi izgubili tekmo z Angolo? To je precej jasno iz vsega, kar so povedali.Po tekmi sem slišal to. Pred tekmo ne.
Pred tekmo pa je šlo le za dvome?Z nobenim igralcem nisem na to temo govoril, zato težko to komentiram.
Prav, pa se dotakniva drugih tem. Kako ocenjujete delo Jureta Zdovca od začetka priprav do konca svetovnega prvenstva?Eno je moje osebno mnenje, drugo je mnenje košarkarske zveze. Jaz sem več kot zelo zadovoljen. Od začetka je vpeljal nov veter, nov pristop do košarke. Na začetku je bilo v javnosti nekaj nezaupanja v ekipo, kar je selektor na svetovnem prvenstvu skupaj z ekipo demantiral.
Mirza Begić v Španiji ni igral, zdaj pravi, da bo v prihodnje reprezentanci na voljo. Ste se z njim pogovarjali na to temo? Lahko že zdaj potegnite kakšne zaključke?Begić je zelo korektno sporočil, da letos ne bi sodeloval v reprezentančnem programu. Vemo, kakšno sezono je imel. Zagotovo pa je stvar selektorja, ali bo igral v reprezentanci ali ne.
Očitno pa je pripravljen igrati.Prebral sem isto kot vi.
Seveda, ampak da ne bo spet kakšnih podobnih težav kot z nekaterimi igralci v preteklosti.Preden pišete oziroma govorite o naših problemih, poglejte k drugim reprezentancam. Razen španske so imele povsem vse težave s sestavo ekipe. Šlo je za poškodbe, preutrujenost... Slika ni črno-bela. Treba je pogledati širšo sliko. Ne nazadnje je treba razumeti tudi igralce. Imajo družine, majhne otroke. Prav je, da se upošteva njihova želja, če pravočasno in na pravi način sporočijo, da ne bi igrali.
No, ampak druge reprezentance nas ne zadevajo toliko kot slovenska.Vas ne, mene pa. Moramo gledati tudi, kako je drugje. Moramo se primerjati z evropskimi in svetovnimi košarkarskimi nacijami.
Kaj pa primera Vujačić in Udrih. Sta slovenska posebnost ali ne?Za medije, za nas pa ne.
To pomeni, da sta še vedno dobrodošla v reprezentanci?To je stvar selektorja, ne mene. Trener izbira ekipo, ne vodstvo košarkarske zveze.
To je jasno. Ampak glede na zaplete, ko je bilo treba prepričevati igralce, je imela tudi zveza pomembno vlogo.Nikogar nismo prepričevali, ampak smo jim ponudili oziroma izrazili željo, naj igrajo za reprezentanco. Ali igrajo ali ne, pa je njihova odločitev.
Nekdanji predsednik košarkarske zveze Roman Volčič je nekoč dejal, da če želi košarkarska zveza stabilno delovati, lahko zamenjaš predsednika, generalni sekretar pa mora ostati dolgo časa isti. Se strinjate?To je bolj stvar posameznikov in posameznih osebnosti. V določenem delu bi se lahko strinjal, ne pa v celoti.
V katerem delu se strinjate?Se strinjam, da je dobro imeti kontinuiteto. Vendar ali je to generalni sekretar ali predsednik, je stvar interne narave. Tako kot v podjetjih.
Vam kdaj očitajo, da ste dolgo na tem položaju?Tega še nisem slišal.
Kdo je odstavil nekdanjega predsednika Romana Volčiča?Nihče. Imamo statut košarkarske zveze, ki to opredeljuje. Potekel mu je mandat, odloča pa skupščina.
Pred glasovanjem je umaknil kandidaturo. Se vam to zdi zanimivo?Ne vem. Tega ne morem komentirati, ker ne poznam ozadja, zakaj je umaknil kandidaturo.
Kaj se je spremenilo, odkar je predsednik zveze Matej Erjavec?To je težko reči. Junija smo imeli skupščino, na kateri je bil izvoljen nov predsednik. Prišel je v urejeno košarkarsko zvezo. Vmes je bilo svetovno prvenstvo. Jeseni bo začel s polno paro delati. Sem optimist, da bo na dolgi rok prinesel dodano vrednost košarkarski zvezi.
Kaj vam vliva optimizem?Njegovo znanje, izkušnje. Je povezovalna osebnost. Ne bojim se, da bi košarkarska zveza skrenila z začrtane poti.
Prav gotovo ste pozorno spremljali organizacijo svetovnega prvenstva v Španiji in ga primerjali z organizacijo evropskega prvenstva v Sloveniji. Ste prišli do kakšne ugotovitve?O tem bom pa govoril v svojem imenu. Sem bil zelo obseden s tem. V vsakem segmentu sem delal primerjavo med nami in njimi. Podzavestno in zavestno sem iskal napake in pozitivne stvari. Z gotovostjo in samozavestjo lahko rečem, da smo v osnovnem košarkarskem segmentu evropsko prvenstvo organizirali na višji ravni, kot je bilo organizirano svetovno prvenstvo. Je pa res, da velike države na to bolj gledajo s poslovnega vidika, majhne pa v take projekte bolj vnašamo svoje emocije.
Z enoletne časovne distance lahko ocenite, kaj je Sloveniji prineslo evropsko prvenstvo.Število vpisanih otrok v košarkarske šole se je toliko povečalo, da je že zaradi tega namen organizacije dosežen. Tudi s finančnega vidika smo dokazali, da se v Sloveniji da organizirati športno prireditev brez repov, čisto. Ne nazadnje smo ustvarili tudi nekaj dobička, ki smo ga nekaj že, nekaj pa ga še bomo investirali v boljše delovanje košarke.
Se vam je kdaj zgodilo kaj podobnega, kot se je sodnikom, ki jih je napadel Zoran Predin?Ja, v jugoslovanski ligi. Tudi jaz sem dobil udarec od gledalca, na ženski tekmi v Tuzli. Po 15 ali 20 letih sem to osebo slučajno srečal in sva šla na kavo. Celo plačal mi jo je.
Vas je bilo po takšnih dogodkih strah?Ne. Če želiš napredovati, moraš biti samokritičen. Najprej moraš pogledati, ali si sam naredil kakšno napako. Pri takih incidentih najprej razmislim, ali sem jaz kaj narobe naredil. Je pa normalno, da so v športu prisotne emocije. Ko se zgodi kaj takšnega na tekmi, to obsojam, ampak ne tako močno, kot če bi se zgodilo teden po končani tekmi.
Nekateri ne razumejo, zakaj se ljudje odločijo za sodniško kariero. Medtem ko imajo ekipe svoje navijače, za vas ne navija nihče.Je drugi moment, ki vse odtehta. In to takrat, ko se ti akterji tekme zahvalijo za pošteno sojenje.
Ta način razmišljanja je bil pomemben pri odločitvi, da je treba skušati zmagati na vseh tekmah na prvenstvu?To je filozofski pristop do športa. Vedno sem izhajal iz tega, da je treba delati pošteno. To se prej ali slej vrne. Nikoli nisem bil za nobene kombinacije. Tako sem tudi sodil.