7. junija 1993 je košarka za vselej izgubila enega najljubših sinov. Dražen Petrović se je dan po kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu med Hrvaško in Slovenijo (90:94, dal je 30 točk) iz Nemčije vračal v svojo domovino. Na pot ni odšel s soigralci, temveč s svojim dekletom, manekenko Klaro Szalantzy, ki je v trenutku nesreče na avtocesti vozila osebni avtomobil, medtem ko je Dražen poleg nje spal na sovoznikovem sedežu, kjer pa ni bil privezan z varnostnim pasom. Hrvaški košarkarski zvezdnik je bil po trku s tovornim vozilom na mestu mrtev, njegova smrt pa je zelo pretresla košarkarski svet.
Kljub prezgodnji smrti pri zgolj 28 letih je Petrović spisal zelo uspešno športno zgodbo, ki je trajala 14 let. Bil je izjemen talent, nepopustljiv borec in zelo delaven, saj je bil znan po tem, da mu nikoli ni bilo težko priti na trening, kjer je ponavadi končal zadnji, ob vsem omenjenem pa je bil tudi velik profesionalec in s svojo pojavo je povsod pustil velik pečat, o njem pa tudi 20 let po smrti vsi, ki so ga poznali, govorijo le z izbranimi besedami. Zaradi izjemnih veščin in obvladovanja košarkarske žoge se ga je prijel vzdevek košarkarski Mozart.
Petrović je igral za pet klubov, Šibenko, Cibono, Real Madrid, Portland Trail Blazers in nazadnje New Jersey Nets. S Cibono je bil dvakrat prvak evrolige (1985 in 1986), v edini sezoni pri Realu (1989) pa je slavil v pokalu Saporta, pokalu evropskih pokalnih prvakov. Iz Madrida je odšel v NBA, kjer je najprej dve leti igral za Portland, kjer še ni dobil prave priložnosti za dokazovanje razkošnega talenta, nato pa se je preselil k New Jersey, kjer je preživel zadnji blesteči sezoni svoje kariere, še danes pa velja, da je ravno Dražen z dobrimi igrami odprl vrata v NBA številnim Evropejcem, ki so mu nato sledili v najmočnejšo ligo na svetu.
Poleg klubskih uspehov je osvojil kar nekaj odličij tudi na reprezentančnem nivoju, saj je bil z jugoslovansko reprezentanco evropski in svetovni prvak, na obeh prvenstvih je bil izbran tudi za najkoristnejšega igralca, na olimpijskih igrah pa je bil dvakrat srebrn.
Slovenski ljubitelji košarke verjetno nikoli ne bodo pozabili njegovih 112 točk, ki jih je leta 1985 v dresu Cibone nasul ljubljanski Olimpiji, ki je resda tisto tekmo odigrala z mladinci, v NBA pa se ga bodo vedno spominjali kot enega najboljših strelcev za tri točke, saj je izza črte v najmočnejši košarkarski ligi na svetu zadel kar 43,7 odstotkov metov, kar je četrti najboljši izkoristek vseh časov.
Izjemnost so mu v času igranja in po smrti priznavali praktično vsi v Evropi ter tudi največji košarkarji lige NBA zadnjih desetletij, od Michaela Jordana, Clydea Drexlerja, Charlesa Barkleyja, Reggieja Millerja, Garyja Paytona, Shaquilla O'Neila do največjega zvezdnika današnje košarke, LeBrona Jamesa.
