Čarobne paličice brez pravega učinka
Košarkarski klub Union Olimpija - finančne tegobe se vlečejo več kot desetletje, klub je v enem najtežjih položajev v zgodovini
Ljubljana - Da se je košarkarski klub Union Olimpija znašel v enem najtežjih položajev v zgodovini, je že oguljena fraza. V zadnjih letih je bila uporabljena mnogokrat, a vsakič se je izkazalo, da je lahko še slabše.
Rešiteljev je bilo že mnogo, nikomur pa s svojo čarobno paličico ni uspelo rešiti slovenskega košarkarskega ponosa, ki vse bolj izgublja ugled doma in v tujini. Zadnje črno poglavje je spisal sedaj že nekdanji direktor Slobodan Subotić, ki je v klubu zdržal vsega 40 dni, v katerih je dojel, da kljub svojemu bogatemu znanju ne more premikati gora. Kdo bo novi junak, ki se bo spopadel z misijo nemogoče, še ni znano. Medtem ko se nanj čaka z velikim pričakovanjem, pa smo se na hitro sprehodili po zgodovini finančnih tegob ljubljanskega evroligaša.
Med in mleko sta se v ljubljanskem košarkarskem kolektivu najbolj cedila v času naveze Radovan Lorbek-Zmago Sagadin. Prvi je bil direktor kluba, drugi trener. Rezultati so bili odlični, prav tako je več kot uspešno delovalo produciranje in prodajanje košarkarjev. A vse skupaj je bilo le navidezno, saj so se kljub vsemu v ozadju ustvarjali dolgovi. Revizija leta 2001 je pokazala, da Olimpija državi dolguje okoli milijon evrov oziroma dva milijona takratnih nemških mark. Številka je naglo rasla, poleti 2002 je Lorbek zapustil klub, na direktorski stolček pa se je usedel Gregor Fric in nemudoma spoznal, da je situacija alarmantna - dolg se je namreč povzpel že do številke 3,8 milijona evrov. Zavihal je rokave in se v svojem mandatu uspešno boril s situacijo v klubu. "Ob mojem prihodu in odhodu smo naredili natančno cenitev, ki je dokumentirana in podpisana. Zaključna finančna bilanca je novembra 2005 pokazala, da dolg Olimpije znaša še 1,3 milijona evrov," je pred leti razlagal Fric.
Nekaj mesecev pred njegovim odhodom je v klub vstopila skrivnostna skupina vlagateljev pod imenom Modul Group, ki bi morala Olimpijo dokončno potegniti iz finančnega brezna, a se je zgodba odvila v drugo smer. Po okoli šestih mesecih je bilo zgodbe z Modul Groupom konec, direktorske čevlje pa je obul Matjaž Tavčar in podedoval okoli dvomilijonski dolg. V letu in pol delovanja je spoznal, da sponzorski denar le malokrat najde pot na klubski proračun, zaostale obveznosti pa se naglo kopičijo, zato je maja 2007 odstopil s funkcije. Ob tem je pristavil, da evidentiran dolg znaša visokih pet milijonov evrov. Prvega aprila 2007 je nastopilo prvo obdobje Janeza Raljglja. "Ob mojem prvem prihodu je bilo stanje katastrofalno. Javno objavljen dolg je znašal 5,5 milijona evrov z obrestmi," je povedal Rajgelj, ki je začel sanacijski program, bil na uspešni poti, nato pa moral maja 2008 prepustiti mesto Igorju Dolencu. Ta je z nespametnim vodenjem do 26. januarja 2010 znova povečal dolg, ki je julija istega leta ob drugem prihodu Rajglja znašal 4,5 milijona. Z Mestno občino Ljubljana in sponzorji je stekel nov sanacijski program, ki poteka še danes, a trenutno brez direktorja.

Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.