Izgledate veliko bolje kot pred nekaj tedni, kako se trenutno počutite in kakšno je vaše zdravstveno stanje?

Napredujem iz dneva v dan. Minilo je šest tednov od operacije, stanje gre na bolje in se veliko bolje počutim. Rabim še kakšne tri tedne, da se vse normalno zaceli, tako da verjamem, da se bom po novem letu počasi začel priključevati ekipi na treningih in se čim prej vrnil na parket. Verjetno sem izgubil kar dosti fizične moči. Zaenkrat še nisem niti poskušal teči, kajti šele po sedmem tednu po operaciji lahko začnem z lažjimi vajami, zato bom moral z vsem še malo počakati. Izgubil sem veliko mišične mase, zato bom moral sedaj malo večkrat v fitnes. Imam pa veliko voljo, tako da verjamem, da se bom kar hitro vrnil v staro stanje pripravljenosti.

Je morda že znan kakšen okviren datum, kdaj se pričakuje vaša vrnitev?

Ne. S strani kluba ni nobenega pritiska glede tega. Ne hitimo, po dogovoru z direktorjem kluba Janezom Rajgljem je plan tak, da bi pomagal ekipi v domačem tekmovanju, torej po evroligi, če se bo to zgodilo že kaj prej, pa bo še toliko boljše.

Letošnja obiskanost tekem v Stožicah letos ni takšna kot v lanski sezoni. Čemu pripisujete ta padec zanimanja?

Več je razlogov. Tudi lani na začetku ni bila polna dvorana proti Efesu (8700 gledalcev, op.a.), ko je bil obisk podoben kot letos proti Barceloni, a takrat nam je uspelo presenetiti z zmago, kar smo nato ponovili še v drugem krogu na gostovanju v Milanu, s tem pa se je zanimanje za košarko med navijači avtomatično močno povečalo. Kar se tega tiče, je slovenska publika zelo zahtevna, a ne le košarkarska. Samo dobri rezultati privabijo gledalce in navijače v dvorano, letos pa so ti žal malo slabši in zato je verjetno tudi obiskanost toliko slabša.

So bili torej tisti začetni (visoki) porazi ključni pri tem, da se je zgodil ta preobrat v drugo smer kot lani?

Že na samem začetku smo vedeli, da bomo težko premagali Barcelono in Sieno in da je tekma s Prokomom tista, ki nas še drži v igri, zatem pa še obračun z Galatasarayjem. Na tekmi proti Turkom se je zbralo osem ali devet tisoč ljudi in to je dobra številka za košarko. Verjamem, da bi takrat z morebitno zmago ohranili dobre možnosti za napredovanje med najboljših 16 ekip, ker pa smo izgubili, so naše možnosti za uvrstitev v drugi del manjše in verjetno je bil zato posledično slabši tudi današnji obisk v dvorani. Na to pa sta vplivala tudi dva visoka poraza na gostovanju, ko smo tekmi izgubili brez pravega odpora.

Kaj bo za Olimpijo pomenila odsotnost Dannyja Greena, ki odhaja v ligo NBA?

To smo vedeli že od začetka, da ima takšno možnost predčasnega odhoda. Je naša prva opcija na poziciji krila in verjetno se nam bo njegov odhod kar poznal, čeprav se na zadnjih tekmah ni izkazal ravno kot neka okrepitev. No, danes je odigral kar solidno. Res pa je, da je prvič v Evropi in zato potrebuje nekaj časa za prilagoditev na novo okolje in nov stil košarke. Kljub temu, da morda ni izpolnil vseh pričakovanj, vseeno mislim, da bo njegov odhod kar velik minus za naš klub.

Kako kot kapetan gledate na zadnje dogodke okoli financ v klubu?

Dolgovi od prej krojijo usodo te Olimpije. Ostajam optimist, da se bodo stvari uredile, a za to je potreben čas. To, da so morali poplačati dolgove Kikowskemu in Goluboviću (po odločitvi Fibinega arbitražnega sodišča v Ženevi, je morala Olimpija omenjenima igralcema skupaj izplačati skoraj pol milijona evrov), je sedaj primanjkljaj v proračunu in zato je prišlo do tega zamujanja s plačami. Upam, da se bo to čim prej uredilo in da bo klub začel normalno funkcionirati.

Kot sem že večkrat omenil, denar kroji usodo, toda ko si enkrat na igrišču, ne razmišljaš o denarju. Morda se vsi igralci tu ne strinjajo z mano, a takšno je pač moje mnenje. Ne moremo reči, da so nekateri igralci tekme odigrali slabše ali brez motiva, ker niso prejeli plač. S tem se ne strinjam.

Je kaj znanega, kdaj bi se lahko situacija popravila?

To boste morali vprašati direktorja kluba. Jaz sem na bolniški in sem zato trenutno bolj malo prisoten v klubu in s tem nisem najbolje seznanjen. Olimpija je bila že v slabši situaciji, kot je sedaj. Ostajam optimist in verjamem, da bo klub to saniral. Meni dolgujejo nekaj denarja še za lansko sezono, a glede tega ne vidim nobenega problema.

Lahko rečemo, da ste že vajeni dolgov in vsega, kar se v Olimpiji dogaja. Soigralci vas verjetno kaj sprašujejo, kako se znajti v takšni situaciji?

Seveda mi kdaj potožijo, ker je precej takih igralcev, ki so bili vajeni igrati v klubih, kjer ni bilo težav z izplačili in zato niso vajeni tega zamujanja. Povem jim svoje mnenje, ki je morda nekoliko drugačno od večine, a sto ljudi, sto čudi.

V takšni situaciji sem bil recimo že na Poljskem, ko je do nas prišel direktor kluba in rekel, da bomo denar dobili čez dva meseca. Takrat smo ga vprašali, ali bomo zadnji dan sezone pred odhodom domov imeli vse plačano ali ne. Odvrnil je, da bomo, in tako smo končali debato. Pravzaprav je vseeno, ali dobiš denar 1. januarja ali 1. maja, glavno je, da na koncu dobiš ves denar. Morda imam glede tega malo drugačno mišljenje od ostalih, a vsi igramo za denar, in mislim, da ko si enkrat na igrišču, moraš igrati košarko in premagati nasprotnika, ne pa razmišljati o zamujanju plač. Danes ste lahko videli, da so igralci pokazali pravi odnos in da denar ni tisti, ki igra glavno vlogo.