Proti Olimpiji ste doživeli prvi poraz v ligi ABA. Ste razočarani?

Ne. Na preteklih tekmah smo preveč briljirali, kar je bilo za mene nepričakovano. Smo le dokaj nova ekipa z novim trenerjem. Mogoče se je proti Olimpiji pokazala naša neuigranost oziroma težave, ki lahko nastanejo ob sestavljanju nove ekipe. Katastrofalno smo odigrali zadnjo četrtino, saj nismo uspeli ubraniti njihove "pick and roll" igre, poleg tega pa smo bili slabi tudi v skoku. Ljubljančani so zato zasluženo zmagali.

Kaj bi lahko povedali o letošnji ekipi Olimpije?

Lani se mi ekipa ni zdela ne vem kaj, pa vemo, kaj se je nato zgodilo. Tudi letos se mi ne zdi, da imajo neko zelo dobro moštvo. Verjamem, da jim bo v evroligi težko. Toda podpora v Stožicah je na evropskih tekmah fenomenalna in to jih lahko ponese do marsikatere zmage. S časom, ko se bodo uigrali, bodo še toliko bolj nevarni.

Cedevita ima letos odlično moštvo.

Predvidevam, da smo na začetku dolge poti. Težko je napovedati, kaj in kako bo v prihodnosti. Pomembno bo, da bomo ostali zdravi, saj smo kar veteranska ekipa. Izkušnje so na naši strani, a je treba iti korak za korakom.

Klub slovi kot dobro organiziran. Čutite to tudi igralci?

Težko bi ocenjeval za nazaj. Organizacija se dviga na vse višjo raven. Gre za majhno sredino z zdravimi ambicijami, zato sem vesel, da sem del njihove vizije. Počutim se dobro. Lepo so me sprejeli. Vsak nov dan, ki ga prebijem z njimi, opažam, da gre zares za fanatike. Atlantic group doživlja Cedevito kot njihovo malo igračko, zato vlada družinsko, domače vzdušje.

Iz Moskve ste se preselili v Zagreb. Kako ste se vklopili v novo okolje?

Dobro. Sicer sem več v Novem mestu kot v Zagrebu. Moštvo je homogeno, sami odlični fantje. Za zdaj je vse super. Lepše situacije zame skoraj ne bi moglo biti.

Prvič igrate v ligi ABA. Kaj bi lahko dejali o njej?

To bo zame lepa izkušnja, da malo vidim bivšo Jugoslavijo. Tega se že kar veselim. Liga je izredno kakovostna. S prihodom Maccabija je še močnejša in utegne biti letos izredno zanimiva.

V Stožicah se vam je zgodila zanimiva prigoda, saj so vas soigralci med polčasom zaklenili v slačilnico.

To se mi je zgodilo drugič v karieri. V bistvu mi ni bilo nič jasno (smeh). Malo je bilo neprijetno, a povsem nenamerno. Prvič se mi je to dogodilo pri Kinderju.

Ali po številnih prespanih nočeh od evropskega prvenstva kaj drugače gledate na rezultat, ki ga je Slovenija dosegla v Litvi?

Še zmeraj sem razočaran. Postavili smo si dva cilja. Javni je bil uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre, tihi pa kolajna. Nismo ju dosegli.

Po koncu prvenstva se je dvignila forma tako vam kot na primer tudi Jaki Lakoviču in Erazmu Lorbku. Je to samo naključje, ali so bile vloge v reprezentanci napačno razporejene?

Nihče od nas ni čez noč pozabil igrati košarke. Velik problem je bil v fizični pripravljenosti. Evropsko prvenstvo je bilo naporno. V reprezentanci smo tako stari kot mladi težko našli svojo vlogo. Nismo vedeli, kdo pije in kdo plača. Zato smo se vse tekme lomili. To je bil tudi glavni razlog neuspeha.

Ste zaradi tega razočarani? Božidar Maljković je bil vendarle pripeljan ravno iz razloga, da jasno dodeli vloge v moštvu.

Na splošno sem razočaran z vsem. Če ni rezultata, potem gre za neuspeh. Toda lahko je biti general po bitki. To je za nami. Še ena boleča izkušnja več.

V Sloveniji redno menjamo trenerje tako v klubih kot v reprezentanci. Bi bilo treba s tem nadaljevati?

To ni vprašanje zame, saj imamo dovolj pametne strokovnjake v zvezi, ki se bodo ukvarjali s tem. Verjamem, da nikomur ni lahko dati odgovora na to vprašanje, kot tudi meni ne. Stalno menjavanje trenerjev ni dobro. Če pripeljemo novega selektorja, ki ne pozna igralcev in mentalitete, je treba znova začeti z ničle. Zelo težka odločitev.