Pogovor z Urošem Slokarjem: Po vsakem uspehu si še bolj lačen

Uroš Slokar (Foto: Bojan Velikonja)

Tako je prispeval pomemben delež k zmagi, s katero si je Slovenija na SP v vsakem primeru zagotovila še tri tekme. Če v četrtfinalu zmaga, se bo borila za kolajne, če izgubi, pa za uvrstitev od petega do osmega mesta.

Kaj reči po tako veličastni predstavi?

Tekma je bila za nas izrednega pomena, saj je bil naš cilj od začetka priprav uvrstitev v četrtfinale, zato je bil, jasno, prisoten dodaten pritisk. Avstralce smo zadržali z izjemno obrambo, ker smo dobro vedeli, kako igrajo – na protinapade, fizično in tudi umazano. Ravno na področju, na katerem smo prej pešali, smo tokrat odigrali vrhunsko, saj smo dokazali, da znamo igrati trdo in agresivno. Ob tem smo se dosledno držali tega, kar smo se dogovorili pred tekmo.

Kako je zdržala vaša noga?

Kar malo se bojim, kaj bo sedaj. Naslednja dva dneva bosta zagotovo težka, a to je bila tako pomembna tekma... Ena tistih, pri katerih ni pomembno, če imaš samo eno nogo, saj je srce večje. Res sem si želel igrati, da skupaj potrdimo, da se lahko uvrstimo med najboljših osem na svetu. Veliko ljudi v nas niti ni verjelo, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, veseli pa me, da zdaj verjetno v nas verjamejo in nas podpirajo vsi.

Vam je za nastop zeleno luč prižgala zdravniška služba, ali ste si jo kar sami?

Na koncu je odločitev vedno igralčeva. Povedali so mi, da je tveganje veliko, posledice pa bodo znane v prihodnjih urah. Zavedam se, da me bo bolelo, med tekmo se mi je celo zgodilo, da se mi je strgal povoj in se mi je mišica še dodatno »nategnila«, pri čemer me je konkretno zabolelo. Toda tokrat sem resnično stisnil zobe, ker sem to enostavno moral narediti. Zdravniški službi bi se zahvalil za vse, kar je naredila in kar še bo, saj jo čaka veliko dela, da mi skupaj sestavi vsaj pol noge, da bom lahko pomagal soigralcem. Če pa ne bom mogel, na žalost pač ne bom mogel, ker konec koncev lahko s tem, da kaj nesmiselno počnem na silo, tudi ekipi naredim več škode kot dobrega.

Bo po izpolnitvi cilja v četrtfinalu s psihološkega vidika kaj lažje?

Za naprej to niti ni tako pomembno. Vsakič, ko narediš korak naprej, si namreč bolj lačen, ljudje pričakujejo še več in ob neuspehu se hitro lahko pojavijo govorice, da smo to napovedovali in vedeli, kam se bomo uvrstili. Tudi naslednje tri tekme bomo zagotovo odigrali na enaki način, je pa v tej fazi res veliko odvisno od dnevne forme, kar se je na velikih tekmovanjih že neštetokrat potrdilo. Naša igra je ob tem kar precej odvisna od meta, ki je tudi stvar dneva, ali ti steče ali ne...

Rezerve kljub predstavi proti Avstraliji še obstajajo? Conska obramba nasprotnika vam tokrat ni delala težav...

Težko govorim o rezervah, ker vem, da smo vsi igrali stoodstotno. Cona nasprotnika pa je resda bila naša hiba in jasno je, da hočeš vsako hibo izničiti. Mislim, da smo sedaj to toliko uigrali, da ne bo več težav.