K tretji zmagi Phoenixa proti San Antoniu je prispeval 26 točk v 17 minutah na parketu, od tega jih je kar 23 dosegel v zadnji četrtini, hkrati pa je 26 točk najboljši dosežek katerega koli igralca v končnici lige NBA v manj kot 20 minutah igranja, odkar so napad časovno omejili. Nekaj ur po odličnem dosežku smo Dragiča poklicali v San Antonio in z njim poklepetali.

Na tretji tekmi drugega kroga končnice v ligi NBA ste proti San Antoniu prikazali odlično igro, predvsem v zadnji četrtini. Kakšni so občutki po najboljši predstavi kakšnega slovenskega košarkarja v ligi NBA?

Občutki so zares fenomenalni. Ponosen sem, da sem zaenkrat edini Slovenec v končnici lige NBA, ki mu je uspelo kaj takega. Toda to ni dovolj, še naprej moram trdo trenirati in igrati ter napredovati. Zelo sem vesel. Poklonil sem si najlepše možno darilo za rojstni dan. Eden od razlogov za dobro igro je morda tudi ta, da me je na gostujoči tekmi prvič spremljalo tudi dekle Maja. Generalni direktor Steve Kerr je po tekmi v smehu dejal, da bo sedaj hodila na vse naše gostujoče tekme.

Kakšen je bil po tekmi odziv soigralcev in trenerja Alvina Gentryja v slačilnici?

Soigralci me kličejo Goranče, po tekmi pa so me preimenovali v Jordanče (po Michaelu Jordanu, op. p.). Odziv je bil fenomenalen, vsi so bili navdušeni, tudi trener Gentry, še najbolj pa Steve Kerr. Šlo je za pomembno tekmo, saj je rivalstvo med Phoenixom in San Antoniom res veliko, tako da ne bi mogel izbrati primernejšega trenutka za takšno predstavo. Trener Gentry mi je po tekmi dejal, da verjame vame in da naj igram svojo igro še naprej. V medijih je nato izjavil, da sem njegovo skrito orožje. Drugače pa me kliče kar »my son« (moj sin, op. p.).

Steve Nash je na tiskovni konferenci po tekmi dejal, da je bila to ena najboljših predstav v zadnji četrtini v zgodovini lige NBA. Verjetno ste ponosni, da tak kompliment pride iz ust enega najboljših branilcev v ligi?

Veliko mi pomeni, kot da bi osvojil kakšno kolajno. Ko ti eden najboljših branilcev na svetu pokloni tak kompliment, je res nekaj posebnega. Nekako ti poplača ves trud, ki ga vložiš v košarko, obenem pa ti da vedeti, da si na pravi poti in da bi nekoč lahko postal tako dober kot on. Steve mi z nasveti veliko pomaga. Spodbuja me, naj igram svojo igro.

Ob gledanju tekem Phoenixa se vidi, da moštvo diha kot eno. Se tudi v prostem času družite s soigralci?

V prostem času bolj ne, ker imajo igralci svoje obveznosti, družino, otroke, a smo vseeno zelo povezani. Na gostovanjih se bolj družimo, hodimo na večerje, v kino... Žene soigralcev velikokrat organizirajo srečanja žen oziroma punc, tako da se družijo tudi one med seboj. Smo kot ena velika družina.

V prvi polovici sezone niste igrali najbolje, nato pa ste se po vikendu vseh zvezd povsem prerodili. Kaj je vzrok za boljše predstave?

Na treningih smo stalno iskali pravo formo. Na začetku sezone smo dosegli šest zmag, nato pa smo padli. Na tekmah smo vedno dobro začeli, si nabrali veliko prednost, nato pa izgubili. Vedeli smo, da smo dovolj kakovostni. Še naprej smo trdo delali na treningih, nato pa nam je steklo in sedaj igramo zares odlično.

Kam lahko Phoenix Suns pride v letošnji končnici?

Pred sezono ni nihče verjel v nas. Napovedovali so nam boj za osmo mesto, ki še vodi v končnico. A mi smo vedeli, da smo sposobni veliko več, kar sedaj dokazujemo. Take kemije v moštvu še nismo imeli. Ciljamo na finale lige NBA. Vemo, da bo težko in da je vsaka tekma zgodba zase, a verjamemo v svoje sposobnosti.

Kakšna je razlika med igranjem v rednem delu in v končnici? Verjetno vam gre isti nasprotnik po številnih tekmah kar nekoliko na živce?

Vidi se ogromna razlika. Tekme so bolj na nož, bolj fizične, tudi sodniki spustijo kriterij sojenja, igra je bolj trda, več je kontaktov... Serije proti istemu nasprotniku so zanimive. Pred tekmami vedno analiziraš nasprotnika, a ga v bistvu poznaš že do potankosti.

V Phoenixu postajate prava zvezda, saj so vas navijači sprejeli za svojega. Kako je, ko se sprehodite po ulicah mesta? Vas ljudje veliko ustavljajo?

Odvisno od posameznika. Prepoznajo me, vpijejo za mano, a je zaenkrat še v redu. Nisem še v rangu recimo Steva Nasha, ki gre v restavracijo, pa ga ljudje takoj obkrožijo, da ne more niti jesti.

Obrnimo se za trenutek še k reprezentanci. Že kaj razmišljate o svetovnem prvenstvu v Turčiji? Se boste odzvali povabilu selektorja Memija Bečiroviča?

Pogovarjal sem se s KZS, bili so na obisku. Dejal sem jim, da jim odločitev sporočim po sezoni, ker me trenutno zanima le Phoenix. V bistvu je vse odvisno od mojega kluba, ki se je tudi pogovarjal s KZS. Phoenix skrbi, v kakšnem stanju bi se vrnil po svetovnem prvenstvu. Toda sam sem pripravljen igrati v Turčiji, veliko pa bo odvisno od kluba.

Kako komentirate potezo Erazma Lorbka, ki se je odločil, da bo svetovno prvenstvo izpustil?

Razumem ga. Vsi mislijo, da je življenje športnika lahko, a ni. Stalno si od doma, na potovanjih, družine ne vidiš skoraj nič. Včasih enostavno za svoje dobro potrebuješ počitek in čas z družino. Slišal sem, da je Erazem dobil drugega otroka, zato bi mu ob tej priložnosti rad tudi čestital. Vedno je igral v vrhunskih evropskih moštvih, zato se mu je sezona zavlekla čisto do konca. Ne obsojan ga. Želim si, da se spočije in da skupaj zaigramo na evropskem prvenstvu leta 2011 v Litvi.