Na pripravah brez pribora za piknik

Boštjana Nachbarja na evropskem prvenstvu 2007 v Španiji ni bilo, zdaj pa je znova med slovenskimi reprezentanti. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Službo torej spet imate. Se je bilo težko odločiti za Efes Pilsen?

Ne, sploh ne. Ponudbo Turkov sem imel na mizi več kot dva tedna, tako da torej ne gre za kakšno ekspresno odločitev. Vzel sem si čas in v miru premislil, kaj mi selitev v Carigrad pomeni. Nisem hotel hiteti, saj sem se želel odločiti pametno. Mislim, da sem se odločil pravilno in se že veselim naslednje sezone.

Imeli ste tudi možnost odhoda v ligo NBA?

Pogovori s klubi iz NBA so bili še v začetni fazi, zato so bili pogoji, ki so mi jih nudili, skromnejši. Tu mislim predvsem na plačo. Klubi so tako mene kot ostale košarkarje hoteli dobiti pod ceno. Če imaš v pogodbi nižji znesek, potem je velika nevarnost, da boš tudi igral bolj malo. Tega pa nočem. Nisem star 20 let, ampak sem že izdelan košarkar. Mogoče se v NBA vrnem prihodnje leto, ko bo tržnica spet namenjena igralcem. Letos so nekateri lastniki klubov v gospodarski krizi izgubili precej denarja, zato so varčevali pri nakupih. Celo nekateri vrhunski košarkarji so podpisali pogodbe z nič kaj rekordnimi zneski. Prihodnje leto bodo pogodbe potekle mnogim zvezdnikom in cene bodo spet normalne.

Doma v uri in pol

Letalske povezave s Turčijo so ugodne. Je tudi to odločilo pri izbiri kluba?

Do Ljubljane je vožnje uro in pol. Odkar sem igral v Italiji, nisem bil bližje doma, kot bom tokrat. Sorodniki in prijatelji me bodo lahko obiskovali, česar se zelo veselim, saj sem dom v zadnjih letih zelo pogrešal. Tudi sicer mislim, da je Efes Pilsen prava izbira. Govoril sem s košarkarji, ki so tam igrali v preteklih letih. Nihče ni našel slabe besede za ta carigrajski klub. Morda je kdo presenečen, ker se selim v Turčijo. Imel sem ponudbi Olympiacosa in Barcelone, a so bili v Efesu Pilsnu najbolj neposredni in odločni. Želeli so si me in me torej dobili. Ker vem, da je zelo pomembno, da igraš nekje, kjer si dobrodošel, nisem dolgo razmišljal.

Je moskovski Dinamo že preteklost? Dolguje vam še čeden kupček denarja.

Lepo ste rekli, da je preteklost. Z Dinamom se ukvarjajo moji agenti, jaz se ne več. V najslabšem primeru me čaka pravdanje prek sodišča, a verjamem, da bodo dolgove vseeno že prej poravnali. Najbolj črn scenarij bi bil, če bi klub propadel in potem ne jaz ne ostali igralci ne bi več dobili denarja, ki nam ga dolgujejo. A glede na to, da se je Dinamo prijavil v evropski pokal, te nevarnosti ni. Verjamem torej, da se bo zadeva sčasoma razčistila. Dokler se ne bo, se z njo nočem obremenjevati.

V zadnjih tednih ste se sproščali v svojem košarkarskem kampu. Ste z letošnjo izvedbo zadovoljni?

Pred dvema letoma smo imeli v kampu 27 otrok, letos že 100. Odziv mladih košarkarjev in njihovih staršev je bil zelo dober. Bomo pa še rasli, tako v organizacijskem kot v strokovnem smislu. Želimo si ustvariti košarkarsko akademijo po vzoru tistih v ZDA. En dan nas je obiskala tudi mladina, ki v življenju potrebuje specifično pomoč. To je bil zame najlepši dan, saj so bili vsi nad obiskom navdušeni.

Trpljenje na prvih treningih

Zanimanje med mladimi za košarko torej obstaja. Verjetno bi bilo še večje, če bi z reprezentanco na evropskem prvenstvu dosegli uspeh?

Zanesljivo bi naš uspeh dal slovenski košarki, še posebej klubski, ki je malo zastala v razvoju, velik pospešek. Tudi v šolah bi bilo navdušenja za košarko več, če bi nam septembra uspelo.

Selektor reprezentance Jure Zdovc je napovedal peklenski začetek priprav na Rogli. Čaka vas torej garanje. Vas je strah?

Komaj čakam, da se priprave reprezentance že začnejo, saj sem izjemno motiviran, da končno dosežemo uspeh. Vem, da bo selektor Zdovc narekoval oster ritem treningov, a tako je tudi prav. Na priprave pač ne bomo prišli s priborom za piknik, ampak z zavestjo, da nas čaka trpljenje. Na trenutke bo mučno, saj nas bo bolela glava, imeli bomo 'musklfiber', težke noge in roke... Toda tako mora biti in le na ta način lahko postanemo močna ekipa. Nekateri smo imeli od klubske sezone do zdaj kar dolg premor in mogoče bo težko spet zagnati mašino, a bo že šlo nekako.

Poznate pa se dobro med seboj, kar je tudi lahko prednost.

Ja, edino Gašperja Vidmarja ne poznam dobro, ker z njim nikoli nisem igral. Z vsemi ostalimi fanti pa smo stari znanci. Tudi s povratnikom v reprezentanco Sašo Vujačičem, s katerim sva bila skupaj na pripravah za evropsko prvenstvo na Švedskem 2003. Vesel sem, da se nam bo tudi on spet pridružil. Je vrhunski košarkar, ki igra v vrhunskem klubu v vrhunski ligi, najmočnejši na svetu.