Prvi del prvenstva se bo odvijal od 4. do 16. septembra, tekme štirih skupin pa bodo v tem času gostile dvorane v Ljubljani (Hala Tivoli), na Jesenicah (Podmežakla), v Celju (Zlatorog), kjer bo igrala tudi Slovenija, in v Kopru (Bonifika). Z izjemo Zlatoroga na ostalih treh prizoriščih v tem času potekajo gradbena dela, dvorane pa doživljajo večje ali manjše spremembe, ki naj bi bile narejene do 30.6. Najbolj nove podobe bo deležna jeseniška Podmežakla, nekaj manj popravkov čaka Bonifiko, Tivoli pa bo po zadnjih zapletih dobil le manjši »lepotni poseg«, plani o izdatni obnovi dvorane pa so padli v vodo.
Kljub temu, da tri od štirih dvoran v teh dneh še niso nared, da bi gostile tekme, pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) niso v skrbeh, da se dela ne bi končala do zastavljenih rokov in zato izvedba prvega dela evropskega prvenstva v nobenem kraju naj ne bi bila pod vprašajem, drugi del, ki ga bo gostila še precej sveža dvorana v Stožicah, pa je že tako na varnem.
Naval na vstopnice se bo začel šele 1. julija
Ker bodo vstopnice za tekme prvega dela prvenstva na voljo šele od 1. julija dalje, je težko že sedaj ocenjevati, kakšno je zanimanje za ogled prvenstva v Sloveniji, tako doma kot v tujini. Zaenkrat je precejšnje zanimanje moč opaziti le za ogled finala, ki je že skoraj razprodan (večino kart so kupili Slovenci), medtem ko tekme drugega dela prvenstva, četrtfinala in polfinala pričakovano še ne plenijo zares velike pozornosti košarkarskih navdušencev, saj ob ne ravno nizkih cenah (četrtfinale od 19 do 75 evrov, polfinale od 25 do 120 evrov) marsikdo verjetno ne želi kupovati vstopnic toliko v naprej in »na pamet«, saj je nenazadnje še neznanka tudi, v kakšni zasedbi do katera od reprezentanc dejansko nastopila na prvenstvu, zato je težko oceniti njihov domet v Sloveniji.
Mrzlično klikanje po portalu Eventima in stanje v vrstah pred njegovimi prodajalnami zaradi nakupa vstopnic se bo tako zgodilo šele 1. julija, zanimanje za prvenstvo pa bo zares začelo naraščati s koncem julija, ko bo 24 evropskih reprezentanc začelo s pripravami, in v avgustu, ko bo na sporedu tudi precej pripravljalnih tekem. Slovenija jih bo odigrala kar 12, od tega 10 na domačih tleh.
Rekordno zanimanje za prostovoljstvo, prijave iz 41 držav
Kljub temu, da vstopnice, ki so trenutno na voljo, še ne gredo za med, in da se med športnimi navdušenci zaradi vrhunca nogometne sezone te dni le redki pogovarjajo o košarki, pa to ne pomeni, da ljubezen do košarke v Evropi in Sloveniji ni še vedno zelo velika. O tem nenazadnje priča tudi izjemen odziv na akcijo zbiranja prostovoljcev, ki bodo med prvenstvom pomagali organizatorjem. Na razpis se je namreč prijavilo kar 2536 ljudi iz 41 držav. Največ jih je seveda iz Slovenije, okoli 1900, a tudi okoli 600 prijav iz 40 tujih držav, je impresiven podatek. Kot nam je povedal predstavnik EuroBasketa 2013 za stike z javnostjo Anže Blažič, takšnega zanimanja za vlogo prostovoljca iz tujine pred tem še ni zabeležil noben prireditelj evropskega prvenstva.
Vlogo prostovoljca na prvenstvu v Sloveniji bo po odpravljenih uvajanjih in informativnih seminarjih, eden bo že v soboto, dobilo 1100 srečnežev, ki bodo odgovarjali največ kriterijem izbora.
Za dobro zasedenost hotelov se ni bati, Obalo bodo preplavili tudi Finci
Kljub trenutnemu košarkarskemu zatišju v Sloveniji ne gre dvomiti o tem, da bodo v septembru dobro popolnjeni številni slovenski hoteli, predvsem v Ljubljani in Kopru, kjer prostih mest za tuje navijače skorajda ni več.
Primorsko bodo množično oblegali predvsem italijanski in ruski gostje, saj bosta v Kopru svoje tekme igrala tudi italijanska in ruska reprezentanca, veliko zanimanje za obisk tekem v Kopru pa naj bi veljalo tudi na Finskem, saj so nam na KZS povedali, da naj bi septembra v Slovenijo prišlo navijati tisoč do dva tisoč Fincev, ki so denimo takoj po opravljenem žrebu skupin na Obali rezervirali 300 hotelskih sob.
Preberite tudi: Hoteli v času košarkarskega prvenstva že zasedeni, cene tudi do dvakrat višje
V Ljubljani bodo med prvenstvom nastanjeni gostje iz številnih evropskih držav, ki zaradi majhnosti naše države do nobenega prizorišča od tam ne bodo imeli kaj več kot ure vožnje, drugi del prvenstva pa že tako poteka le v Stožicah. Za zasedenost tudi najdražjih hotelskih sob in luksuznih apartmajev v prestolnici naj bi poskrbeli predvsem bogati Rusi, saj jih bo kar nekaj z zasebnimi letali pripotovalo na ogled prvenstva.
Tudi na Gorenjskem ne bo manjkalo navijaškega vzdušja, saj se obeta prava invazija navijačev z Balkana, kajti v skupini B na Jesenicah bodo skupaj igrale Srbija, Bih, Črna Gora in Makedonija, ko pa tem štirim dodamo še Latvijo in predvsem Litvo, ki jo vselej spremlja armada navijačev, je jasno, da bo v Podmežakli in njeni okolici v prvi polovici septembra še kako pestro, hoteli pa bodo tudi v Kranjski gori in na Bledu polno zasedeni.
Celje bodo v prvem delu prvenstva verjetno preplavili predvsem slovenski navijači, da pa tamkajšnji turizem ne bo preveč trpel, bodo poskrbeli številni Španci in Hrvati, ki jih lahko v Sloveniji pričakujemo kar precej.
Na oceno prvenstva bo precej vplival rezultat domače vrste
Čeprav so bili v tujini na promocijskih predstavitvah evropskega prvenstva v Sloveniji odzivi tujcev skoraj brez izjeme zelo dobri in vsi prikimavajo organizatorjem, da nas čaka izjemen košarkarski spektakel, lahko mirno rečemo, da bo za večino Slovencev bolj od obiskanosti hotelov in vtisov tujcev pri končni oceni prvenstva pomemben rezultat naše reprezentance.
Slovenski košarkarski navdušenci že dolgo čakajo na odmevnejši uspeh reprezentance, torej medaljo na velikih prvenstvih, kateri so bili do sedaj najbližje na prvenstvih v Srbiji (2005) in na Poljskem (2009). Če se bo varovancem ne ravno priljubljenega selektorja Božidarja Maljkovića na domačih tleh končno uspelo okititi z medaljo, bodo hitro oproščeni tudi morebitni spodrsljaji organizatorjev in pozabljene kakšne neprijetne zgodbe, povezane z domačimi ali tujimi navijači, ki bi utegnile na prvenstvo vreči slabo luč.
Slovenija je lačna košarkarskega uspeha, zato držimo pesti, da nas bodo slovenski košarkarji septembra navduševali z dobrimi in srčnimi prestavami, kar bo ob navijaški evforiji poskrbelo za izjemen dogodek, ki bo košarkarsko obarval vso Slovenijo, ki ga še vrsto let ne bo pozabila in bo nanj upravičeno ponosna.
