Slovenski kolesarski šampion je še tretjič v Parizu in četrtič na dirki po Franciji prišel do veličastne zmage na največji kolesarski dirki na svetu. 112. dirka po Franciji je bila povsem v znamenju Tadeja Pogačarja, ki je na poti do skupne zmage pobral štiri etapne zmage in kar petnajst dni preživel v majici vodilnega kolesarja. Na lestvici se je izenačil s Chrisom Froomom s štirimi skupnimi zmagami na Touru, pred slovenskim fenomenom pa so zgolj še Eddy Merckx, Miguel Indurain, Bernard Hinault in Jacques Anquetil. Priljubljeni Pogi je bil v nedeljo v Parizu še dolgo po koncu dirke v središču medijske pozornosti, z novinarsko konferenco za tiskane medije, kjer je odgovarjal na vprašanja novinarjev iz vsega sveta, je zaključil nekaj minut pred deseto uro zvečer.
O zadnji etapi.
Moj načrt na začetku dneva je bil, da pomagam Jhonatanu Narvaezu. Nato je začelo deževati in sem se znašel v ospredju. Taktika se je spremenila, a Wout van Aert je bil tokrat boljši, zato sem mu lahko samo čestital.
O tem, ali je popustil v zadnjem tednu dirkanja.
Imeli smo kar udobno prednost po dveh tednih. Bili smo v vodstvu in zadovoljni z rumeno majico. Seveda sem bil utrujen, a ne bi rad govoril o tem, da je šlo v zadnjem tednu kaj narobe, ker nisem osvojil nobene etape. Mislim, da smo vse naredili optimalno in čas je, da uživam v novi osvojitvi rumene majice.
O tem, ali se čuti izgorelega.
Izgorelost je med kolesarji nekaj običajnega. A tudi, če zaradi tega takoj zaključim svojo kariero, mislim, da sem osvojil toliko, da sem na vse lahko zelo ponosen in s tem zadovoljen. Izgorelosti v športu so različne. Lahko pregoriš fizično ali psihično. Kolesarji treniramo zelo veliko in včasih v tem celo pretiravamo. Vsi si želimo trenirati še več in še težje. Zgodi se, da si utrujen že od tega, nato pa te ekipa potrebuje, da dirkaš in to neprestano. Na koncu se vrtimo v začaranem krogu in se nikoli zares ne odpočijemo. Ko oktobra pride konec sezone, si zelo vesel, a nato že decembra želiš začaran krog znova ponoviti. Izgorelosti se dogajajo vseskozi, lahko se zgodi tudi meni, a mislim, da trenutno nisem izgorel.
O odnosu z največjim tekmecem Jonasom Vingegaardom.
Jonas se je letos bolj odprl. Že na kriteriju po Dofineji je prišel do mene in sva se začela pogovarjati tudi o drugih stvareh. Moram reči, da mi je zelo všeč in da ga imam rad. Izjemno rad dirkam proti njemu. Tudi na zadnji etapi sva se v nevtralni coni pogovarjala o tem, kako neverjetna so zadnja leta, ko tekmujeva med seboj in se dvigava na višjo raven. Oba sva celo ugotovila, da je najino rivalstvo pravzaprav nekakšen privilegij.
O tem, ali za motivacijo potrebuje večje izzive.
Zadnja etapa je bila nekaj posebnega, zato je bilo zagotovo lažje dirkati na vso moč. V zadnjem tednu dirke po Franciji je vedno potrebno imeti v mislih, da moraš naslednji dan znova na kolo. Zadnja etapa pa je bila v celoti nekaj posebnega. Časi so bili ustavljeni, skupni seštevek je bil odločen in zgodila se je zgolj naravna selekcija za dirkanje. Vsi smo šli na vso moč, izjemno smo uživali, predvsem pa je bilo v mislih, da ni potrebno naslednji dan znova na kolo in zato je bilo možno zopet dirkati na vso moč. Znova sem izjemno užival.
O ciljih za prihodnost.
V prihodnosti je možno vse. A ta trenutek si želim vzeti le nekaj dni premora, da se odpočijem in malce poveselim. Ko bom znova pripravljen, se bomo lahko pogovarjali o tem, ali bom nastopil na Vuelti ali morda naslednje leto na Giru. No, za letos morda vseeno imam še dva manjša cilja. To sta svetovno prvenstvo in spomenik po Lombardiji.
O tem, ali je imel na letošnji dirki po Franciji slabe trenutke.
V tako močni konkurenci, ne govorim zgolj o Jonasu Vingegaardu, ampak vseh, imaš zagotovo vedno tudi dvome in slabe trenutke. Takrat izjemno pomaga, da imaš okoli sebe močno ekipo. Ekipa v trenutkih, ko imam dvome, poskrbi, da me motivira. Vsi poskrbijo za dobro vzdušje in me prepričajo, da gremo na cesto dati vse od sebe. Če to naredim, si nimam ničesar očitati in tako izginejo tudi dvomi vase, ki pa so zagotovo prisotni med dirko.
O tem, ali je cilj zmagati še petič na dirki po Franciji.
Ta trenutek to ni moj cilj. O tem ne razmišljam. Trenutno nimam pravih ciljev. Kot sem rekel, sta to morda svetovno prvenstvo in Lombardija, drugih ciljev pa ni. Potrebujem malce zabave, počitka, nato pa bom razmišljal o naslednjih ciljih.
O tem, kaj si misli o morebitnem startu Toura v Sloveniji.
Za leto 2029 obstaja velika možnost, da bi Grand depart prišel v Slovenijo. Kot Slovenec težko verjamem, da se to res dogaja, ampak se zelo veselim. Zagotovo nekaj izjemnega in če se bo to zgodilo, bom tam zagotovo prisoten. Ne glede na to, ali bom tam kot kolesar ali v kakšni drugi vlogi.
