Štirinajsta in 15. etapa dirke po Franciji sta poskrbeli za nove zgodovinske boje sodobnega rivalstva v svetu kolesarstva med slovenskim asom Tadejem Pogačarjem (UAE Emirates) in danskim »ribičem« Jonasom Vingegaardom (Jumbo-Visma). Dve leti starejši Skandinavec je imel pripravljene odgovore na vse napade izzivalca, ki že četrto leto zapored na Touru nosi belo majico najboljšega mladega kolesarja. Kljub desetim sekundam zaostanka Pogi v zadnji teden vstopa z obilico samozavesti, saj moštvo UAE dobiva vsaj ekipno bitko in ima za odločilne dni zagotovo v žepu še kakšnega skritega aduta. »Vedno je bolje biti spredaj, a deset sekund naredi marsikoga živčnega. Upam, da lahko teh deset sekund dobim nazaj in nekaj pridobim v tem tednu,« je črto po dveh spektakularnih dnevih potegnil Tadej Pogačar.
Vingegaarda rešila motorista
»Alpe so moj teren,« je bil pred začetkom napornega konca tedna samozavesten Jonas Vingegaard. Na krilih pretirane samozavesti je nizozemsko moštvo znova poskrbelo za nerazumljivo taktiko v sobotni etapi, ko je napadalo zmago in je ni prepustilo močnemu begu. Kljub dejstvu, da ima eksplozivnejši Slovenec na svojem računu že 41 bonifikacijskih sekund, kapetan čebel pa »zgolj« 23, kar je zgovoren podatek, kdo je močnejši v tesnih zaključkih, na katerih se delijo tudi dodatki.
»To je bila ena tistih etap, ko me je ekipa Jumbo-Visma skušala zlomiti, a ji ni uspelo. Napadel sem na vzponu in osvojil drugo mesto na etapi,« nad taktiko nizozemskega moštva sicer ni bil presenečen 24-letnik iz Klanca pri Komendi. Vseeno pa je slovenski šampion skoraj poskrbel, da bi si Nizozemci ponovno zabili avtogol. Ob vzpenjanju na prelaz Joux Plane, ki je imel svoj vrh dobrih deset kilometrov pred ciljno črto, se je Pogi za trenutek otresel Danca na njegovem terenu, a ta ni popustil in je ostal na varni razdalji. Dvakratni zagovalec Toura se je ustavil in zbiral moči za nov napad na tekmeca tik pod vrhom vzpona. Nov silovit pospešek v klanec sta tokrat ustavila motorista, ki nista omogočila, da bi kapetan ekipe UAE Emirates sam odpeljal proti cilju v Morzinu. Še več, Danec je izkoristil priložnost in prvi prečkal gorski cilj, kjer so bile tudi na voljo dodatne sekunde v boju za rumeno majico.
»Motorista nista imela pospeška in moral sem ustaviti napad. Nato je v mojih nogah ostalo nekaj kisline in nisem imel odgovora na Jonasov napad,« velike drame iz nesrečnega dogodka ni delal Pogačar. Organizatorji so obe ekipi na motorju oglobili s po 500 švicarskimi franki in izključitvijo dela v nedeljski etapi. Zmedo na vrhu vzpona, ko sta se nato daleč najboljša kolesarja na dirki praktično ustavila, je izkoristil Carlos Rodriguez (Ineos Grenadiers), ki se je na spustu priključil dvojici in slavil etapno zmago. »Nisem mislil, da bom lahko zmagal, potem ko sem odpadel na zadnjem vzponu. Ni mi preostalo drugega, kot da grem na svoj ritem, nato pa sem skušal kar najhitreje peljati na spustu. Ko so se malce pogledovali med sabo, sem to izkoristil. Seveda sem tvegal in bil nekajkrat blizu padca,« je presenetljivo pot do zmage opisal Španec, ki je poskrbel za drugo etapno zmago britanskega moštva v dveh dnevih in se prebil na tretje mesto v skupnem seštevku.
Nova taktična ukana ni uspela
Začetek nedeljske preizkušnje je nakazoval, da se bosta prvi in drugi kolesar Toura vnovič merila med seboj za etapno zmago, tokrat na zaključnem vzponu do vznožja najvišje gore v Evropi – Mont Blanc. Še enkrat več se je pokazalo, kako hitro se stvari v kolesarstvu lahko spremenijo in v zgolj sekundi nepazljivosti pozabiš na skupno slavje. Drugi množičen padec v glavnini v dveh dnevih, sobotni je poskrbel za sedem odstopov, nedeljki na srečo za nobenega, je umiril podivjano glavnino in ponudil priložnost ubežnikom. Na srečo v nobenem izmed padcev ni bil udeležen noben kolesar iz vrha skupnega seštevka.
To je z vrhunsko vožnjo izkoristil Wout Poels (Bahrain-Victorious), ki je slavil z več kot dvema minutama prednosti. »Ta zmaga mi pomeni veliko, že v mladosti sem sanjal o zmagi na Touru. Tukaj pa še posebej po vseh dogodkih v zadnjih tednih ter smrti moštvenega kolega Gina Mäderja,« so čustva prevzela Wouta Poelsa. UAE Emirates je v glavnini zopet dobil ekipno bitko najmočnejših ekip. Pogačar je na zaključku ne najbolj zahtevnega vzpona ostal z dvema ekipnima kolegoma, mož v rumeni majici pa sam. Slovenski as je na nekaj sekund razdalje spustil prvega pomočnika Adama Yatesa, na pomoč je bil pripravljen tudi Marc Soler, ki je bil pred tem v velikem pobegu.
Vse je bilo pripravljeno na nov siloviti napad Slovenca, ki pa se tudi tokrat ni mogel otresti Danca, ki je spominjal na lanski Tour in ki se je Pogačarja držal kot klop. »Vzpon ni bil dovolj zahteven in tudi Jonas je bil izjemno močan. Poskusil sem, a preveč moči ni bilo pametno trošiti, saj jo bom še kako potreboval,« je razlagal slovenski as po koncu tedna, v katerem je kljub temu, da je etapo obakrat zaključil pred najhujšim tekmecem, izgubil eno sekundo. V ponedeljek je na Touru prost dan, v torek pa sledi gorski kronometer, ki je nova priložnost za menjavo mest na vrhu. »Traso poznam in mi zelo ustreza. Počutim se odlično in komaj čakam na nov boj,« je Pogačar še naprej poln optimizma.
