Urška Žigart ima za seboj najboljšo sezono med profesionalkami. Prestop v ekipo Ag Insurance-Soudal pred sezono je bil očitno zadetek v polno. Edina Slovenka v ekipi svetovne serije je letos nase opozorila s petim mestom na dirki po Švici in devetim na Giru v prvi polovici sezone. »Želim si, da bi bilo nadaljevanje sezone še boljše,« je po odličnem začetku želje razkrila Urška Žigart in že na prvi tekmi po dirki po Italiji dokazala, da so bile želje upravičene.
Na dirki po Romandiji, ki se je sicer začela s škandalom in diskvalifikacijo šestih ekip, je prišla do uspeha kariere z malo grenkega priokusa. Po tem, ko šest ekip ni sprejelo novega varnostnega GPS-sledilnika, zato jim je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) prepovedala nastop na dirki, je 28-letnica v treh dneh dosegla tri druga mesta. Če je v prvi in drugi etapi z dosežkom navdušila, pa ima po zadnji veliko več razlogov za kisel nasmešek. Urška Žigart je bila pred odločilno tretjo etapo vodilna v skupnem seštevku, nato pa ji je za sedem sekund rumeno majico ukradla domačinka Elise Chabbey (FDJ-SUEZ).
Pogačar v vlogi podajalca bidonov
»Marsikomu se zdim poraženka dneva, sama pa sem na izid zelo ponosna. Rada bi pohvalila vso ekipo, ki je vozila odlično. Zares smo se borile in dale vse od sebe. Na koncu je zmanjkalo nekaj sekund, a sama vzamem vse skupaj kot spodbudo, saj do letos nisem niti verjela, da se lahko borim za skupno zmago na dirki svetovne serije,« je Bistričanka naštevala razloge, zakaj je z izkupičkom lahko zadovoljna. Drugo mesto ji je bilo lažje sprejeti tudi zato, ker jo je na dirki spremljal prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki ji je med drugim pomagal na okrepčilnih postajah, nase pa je prevzel tudi večino medijske pozornosti.
Za končno analizo se je Urška Žigart dotaknila še ključnega trenutka dirke, ko je naredila napako na spustu. »Prosim, brez nasvetov, kako naj se spuščam. Šla sem pogledat le, kaj tako dobro diši z žara na švicarski domačiji,« v zapisu na družbenih omrežjih po dirki ni izgubila smisla za humor. V pogovoru za medije je podala podrobnejšo analizo: »Ekipa je odlično nadzirala celotno dirko, na zadnjem kratkem strmem vzponu pa je sledil pričakovan napad Chabbeyjeve. Na takšnih vzponih žal nisem najboljša, a sem poskušala ostati zraven. Morda sem si to celo preveč želela in na spustu sledila kolesarki, ki ji nisem bila kos. Za trenutek sem se ustrašila in se odpeljala naravnost. Nato sem sicer dala vse od sebe, kar je bilo še v nogah, a je žal zmanjkalo nekaj sekund.«
Stanje je veliko boljše kot v preteklosti
Tudi na dirki po Romandiji je med kolesarkami še vedno odmevala velika izguba telesne teže Pauline Ferrand-Prévot tik pred žensko dirko po Franciji, ki jo je Francozinja na koncu tudi dobila. Urška Žigart je imela v najstniških letih težave z motnjami hranjenja, zato se še kako zaveda, za kako resno temo gre. »Izjemno pomembno v tem trenutku je, da se o teh stvareh govori, saj to lahko prepreči marsikateri dolgoročni problem,« slovenska kolesarka pozdravlja vprašanja o pereči temi. Nato vseeno izpostavi problem, o katerem smo pisali tudi že pri Dnevniku. »Profesionalni šport že dolgo ni zdravo ukvarjanje s športom in tisto, zaradi česar majhnega otroka vpišeš v določen šport. Res je, da nas je na koncu le kakšen odstotek tistih, ki nam šport predstavlja delo in smo zanj plačani, a tu pride potem tudi do večjega tveganja, da prestopiš vse meje zdravega,« se problema zaveda Urška Žigart, ki pa vseeno vidi tudi pozitivne spremembe v ženskem kolesarstvu.
»Tudi pri nas se stvari spreminjajo na boljše. Punce imamo na vsaki večji dirki prisotna kuharja in nutricionista, ki v večini skrbita za to, da zaužijemo dovolj hrane. Zadostna zaloga hidratov in glikogenov v mišicah je temelj za dober nastop. Je pa tako, da v kolesarstvu veliko vlogo igrajo številke, kot so vati na kilogram. Če želiš iti dobro in hitro v klanec, moraš najti zdravo razmerje med tem, da si zdrav, in tem, da si učinkovit. V določenih primerih je zadeva lahko nevarna in privede do motenj hranjenja,« pomen telesne teže v kolesarstvu razloži Urška Žigart, ki še dodaja, da se vsi v športu zavedajo problema.
»Zdaj je vse veliko bolj nadzorovano. Ko sem sama začela kolesariti, je bilo veliko več hujših primerov. Slišala sem tudi zgodbe o športnih direktorjih, ki so preveč pomena dajali kilogramom. Zdaj tega ni več, vsaj zase lahko govorim, da se nisem niti enkrat v karieri znašla pod pritiskom koga zaradi svoje teže.« Besede Žigartove je potrdila tudi glavna športna direktorica njene ekipe Jolien D'Hoore: »Zdravje tekmovalk je naša prva skrb. Vse naše kolesarke imajo vso sezono podporo zdravniškega osebja, na voljo imajo psihologe in druge pomembne reči. Fizično, psihično in mentalno stanje naših tekmovalk je ves čas pod stalnim nadzorom in vsem skupaj želimo le najboljše. Tudi v naslednjih letih bomo nadaljevali to vizijo, saj sta tudi letošnji Giro in Vuelta potrditev, da zmaga ne gre v roke najlažji tekmovalki, ampak skupno najboljši.«
