Kako enostavno je videti vrtenje pedal, ko to počne Tadej Pogačar (UAE Team Emirates). Izjemni Slovenec je namreč tudi na največji nizozemski enodnevni dirki Amstel Gold dokazal, da je upravičeno številka ena na svetu in z več kot polminutno prednostjo ugnal konkurenco. Zanj je bila to že 57. zmaga v karieri in 11. letos. Obenem pa je postal šele četrti kolesar v zgodovini, ki je v istem letu dobil tako dirko po Flandriji kot preizkušnjo Amstel Gold. Pred njim je to uspelo zgolj Belgijcu Eddyju Merckxu (leta 1975), Nizozemcu Janu Raasu (1979) in Belgijcu Philippu Gilbertu (2017).

Da je 24-letni Slovenec favorit številka ena, se je na glas govorilo in tudi pisalo že nekaj zadnjih dni. Tudi sam pa se te psihično zahtevne vloge ne branil, rekoč: »Lakote po zmagah še nisem potešil. Vem, da ne bo lahko zmagati, a vsekakor bom poskušal. Občutek imam, da je pripravljenost še vedno na visoki ravni in da od Flandrije nisem ničesar izgubil.« Dirka doslej Slovencem ni bila preveč naklonjena, najboljši doslej je bil namreč Matej Mohorič (Bahrain Victorious), a deveto mesto leta 2021 ni bilo nekaj, na kar bi bil noro ponosen. Po hitri prvi polovici se je okoli 90 kilometrov pred ciljem od glavnine odlepila skupina 15 kolesarjev s Pogačarjem na čelu, v ozadju pa sta ekipi Jumbo-Visma in Bahrain Victorious zaman lovili vodilne. Večkrat je poskušal tudi Mohorič, a se mu ni uspelo prebiti v vodilno skupino. Pogačar je imel v ubežni skupini nekaj težav s predrto gumo, a pomoči svoje ekipe zaradi premajhne prednosti sprva ni dobil. Slabih 40 kilometrov pred koncem pa je vendarle zamenjal kolo pred vzponom na Kruisberg in po dobrih 500 metrih takoj nadoknadil razliko, nato pa bil vse bolj napadalno razpoložen. Na naslednjem vzponu Eyserbosweg je napadel in sprva s sabo odpeljal le Britanca Toma Pidcocka (Ineos Grenadiers). Zadnja zmagovalca preizkušnje Strade Bianche sta nato dobila družbo Irca Bena Healyja (EF Education-EasyPost), razlika do ostalih pa je hitro narasla. Pogačar je nato 29 kilometrov pred ciljem napadel na vzponu Keutenberg, se najprej znebil Irca, nato pa še Britanca in odpeljal novi zmagi naproti. Po skorajda prevoženih 254 kilometrih.

»Neverjetno, nisem pričakoval tako hitrega pobega. Dlje časa sem bil na deloma predrti gumi in dvomil sem, da bom lahko prišel sam do cilja. Bil sem kar frustriran, ker dolgo vmes niso spustili moštvenih avtomobilov. Potem pa sem le zamenjal kolo pred zadnjimi vzponi. Bilo je kar nervozno, toda iz sebe sem iztisnil vse, da sem prvi prečkal ciljno črto,« je bil po vsem, kar je doživel, dobre volje Tadej Pogačar. Slovenec je med dirko upošteval nasvet prijatelja in tekmeca Mathieuja van der Poela, ki mu je svetoval, kjer naj napade. »Mathieu mi je dejal, naj napadem na Keutenbergu. To mi je povedal pred tremi dnevi, ko mi je poslal sporočilo. Zagotovo se mu bom zahvalil za nasvet. Je nekako najtežji vzpon in mi zato najbolj ustreza,« je del taktike in vzrok zanjo izdal Pogačar. Precej manj razlogov za zadovoljstvo sta imela ostala dva Slovenca, Matej Mohorič je bil 33., Matevž Govekar (Bahrain Victorious) je odstopil. Svetovna serija se z dirko Valonska puščica nadaljuje že v sredo, Slovenska zasedba pa naj bi bila podobna, se pravi trojica Pogačar – Mohorič – Govekar. In kakšne cilje ima? »Na Valonski puščici nikoli nisem dobro dirkal, toda sem v dobri formi in za sabo imam močno ekipo,« še pravi Pogačar.