Slovenski mehanik je tudi na dirki po Franciji ves čas skrbel za to, da je bilo kolo aktualnega svetovnega prvaka ves čas v optimalnem stanju.
Kako kot mehanik doživljate etape na dirki po Franciji?
Zame so najbolj stresne ravninske etape. Tam prihaja do največ padcev in okvar. Komaj sem čakal, da so prišle na spored gorske etape, da se naredi selekcija in se izključijo dodatni dejavniki za povzročitev padcev. Tukaj ne gre zgolj za Tadeja, na ravninskih etapah velikokrat padejo drugi in je potem lahko v dogajanje vpleten tudi Tadej.
Pri stresu ne omenjate kronometra, čeprav popotnica z dirke po Dofineji ni bila najboljša. Ste povsem zaupali v kolo za kronometer?
Kronometer ni bil prav nič stresen. Zavedali smo se, da je kolo pripravljeno in Tadeju ustreza. Na kronometrih gre bolj za to, kakšen dan ima kolesar sam in kako močan je. Na Dofineji denimo Tadej ni bil čisto pravi, tukaj pa je šlo vse brez težav.
Povsem brez težav na dirki po Franciji ni šlo. Tadej je tudi padel. Vas je tisti dan čakalo več dela pri pregledu njegovega kolesa?
Pregled je bil enak kot običajno, kadar ne doživi padca. Je pa povsem logično, da smo se malce bolj poglobili v stran, na katero je padel in kjer je kolo utrpelo nekaj poškodb. Zamenjati je bilo treba prestavno ročico. Čeprav je etapo zaključil z istim kolesom, s katerim je padel, je bilo treba na njem za naslednji dan zamenjati in popraviti nekaj stvari.
Na dirki smo videli, da je Tadej Pogačar zamenjal tri različna cestna kolesa. Se pri njih zamenja zgolj barva okvirja ali morate postoriti še kaj drugega?
Geometrija kolesa se ne spreminja. Gre zgolj za vizualno spremembo, barva pa spreminja tudi njegovo težo. Vsako kolo, ki mi ga dostavijo, moram nastaviti na enake nastavitve, kot jih je imelo prvo kolo, s katerim je začel dirko. Seveda to predstavlja nekaj več dela, a zato sem tukaj in to delo poskušam opraviti stoodstotno.
V športu velikokrat velja pravilo, da se zmagovalnega konja ne menja. Zakaj potem toliko menjav koles pri Tadeju Pogačarju?
To je nekako njegova posebnost. V karavani je veliko kolesarjev, ki si tega nikakor ne bi upali storiti. Ampak Tadej ima več takšnih ritualov, ki niso običajni za druge kolesarje. Tako denimo skoraj vsak dan zamenja tudi kolesarske čevlje. Seveda nima na vsaki etapi novih. Ima pet različnih parov in z njimi kroži. Čevlje ima označene s številkami in potem se glede na profil etape odloči, katere si bo obul. Pri kolesu pa je tako, da je pri njem važen občutek. Če se počuti enako kot na prvem, potem mu ga ni problem zamenjati tudi vsak dan.
Dirka po Franciji velja za največjo na svetu. Se vrednost uspeha na dirki čuti tudi pri vas?
Zagotovo. Uspeh na dirki po Franciji poplača delo za celotno leto. Vse je podrejeno Touru. Preostale dirke, na katerih nastopamo, so zgolj sladice, morebitne zmage na njih pa so še češnja na vrhu.
Kdaj se je v ekipi začelo slavje?
Oddahnili smo si po zadnji zahtevni gorski etapi. Čeprav smo se zavedali, da bo nekaj napadov sledilo tudi v zadnjih dveh etapah, smo si takrat že oddahnili in je bilo v ekipi že veselo.
Moštvo UAE Emirates ob prisotnosti Tadeja Pogačarja deluje povsem drugače, kot kadar ga ni na startu. Se to čuti pri osebju?
Ko se Tadej pojavi na startu dirke, vsi kolesarji iz naše ekipe na startni listi vedo, kaj morajo narediti. Vsi se zavedajo, da ni zaman že štiri leta prvi kolesar sveta. Ne glede na to, za katero dirko gre. Ali je to dirka po Franciji, Strade Bianche, po Emiratih, Flandrija ali Pariz–Roubaix, Pogi je vedno favorit in vsi v ekipi ga morajo podpirati pri tem, da se bori za zmago. Drugače jih na startu ni z njim.
