Tour de France je največja kolesarska dirka na svetu. A tudi zahteve za njeno organizacijo so ogromne. Letos 112. izvedba v celoti poteka po francoskih tleh, kar pa je zadnja leta daleč od stalnice dirke. Predvsem Grand Depart (veliki start), ki navadno združuje tri uvodne etape, je prestavljen v tujino. Prvič je boj za rumeno v uvodnih dneh gostoval leta 1954, ko so kolesarji prvi dan tekmovali v Amsterdamu. Vse od takrat se je Tour 26-krat začel zunaj francoskih meja, nazadnje lani, ko so Grand Depart gostile Firence. Tudi v naslednjih dveh letih sta predvidena začetka v tujini, saj bo prihodnje leto začetek v Barceloni, le formalnosti pa ločijo Veliko Britanijo od začetka leta 2027.
Nato pa v igro že prihaja Slovenija, ki je s pismom o nameri za organizacijo dogodka naredila odločen korak k izvedbi enega največjih športnih dogodkov na naših tleh. A kot so sporočili z vlade, se Slovenija nagiba k organizaciji uvodnih etap leta 2029 ali 2031, ko se dirka po Franciji ne križa z olimpijskimi igrami ali velikim nogometnim tekmovanjem.
Projekt vodi Jure Leben
»Ponosen sem na to, da smo po več mesecih priprav na vladi uradno potrdili namero, ki jo bom čez dober teden tudi sam predal organizatorjem dirke po Franciji,« je na predstavitvi pisma o nameri povedal predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da je projekt namenjen naslednjim kolesarskim generacijam in da se Slovenija nadeja organizacije leta 2029. Kaj pa pravzaprav pomeni, da so podpisali pismo o nameri?
Organizator dirke po Franciji je podjetje ASO, ki je odgovorno za dogajanje okoli francoske pentlje. ASO je tudi tisti, ki postavlja ceno za organizacijo. Po izračunih bi Slovenijo organizacija dirke stala okoli 10 do 12 milijonov evrov, s pismom o nameri pa so na vladi sprejeli ravno to, da je denar na voljo, s čimer sploh lahko začnejo pogajanja z organizatorji. Do organizacije dirke po Franciji se namreč ne pride prek javnih razpisov, zato ni potrebno nobeno plačilo kotizacije, ASO pred pogajanji zahteva le, da kasneje ne bi prišlo do finančnih zapletov. Nad celotnim projektom bo bdel Jure Leben, nekdanji minister za okolje in prostor, zdaj pa državni sekretar v kabinetu predsednika vlade. On je vodja pogajanj z organizatorji, po njegovem mnenju pa bi se investicija vrnila sedemkratno. Slovenski organizatorji so že začrtali traso treh etap, a njihovih podrobnosti niso razkrili. Znano je le to, da bi se ena končala na Vršiču, zadnja pa v bližini letališča, ker tako zahtevajo pri A.S.O.
Izpolnitev otroških sanj
Organizacija dirke pomeni predvsem veliko priložnost za promocijo države. »To bi bila velika priložnost za gospodarstvo, sploh pa za prepoznavnost Slovenije,« je dejal predsednik vlade. »Tour de France je orodje, s katerim povezujemo ljudi. Uporabimo ga lahko tudi za promocijo. Z vsako dirko po Sloveniji državo postavljamo na športni zemljevid in kot potencialno turistično destinacijo,« je pojasnil Bogdan Fink, medtem ko predsednik Kolesarske zveze Slovenije Pavel Marđonović vidi projekt kot slovensko kolesarsko prihodnost.
Nad pobudo so navdušeni tudi vsi trenutni slovenski šampioni, ki nastopajo na dirki po Franciji. Najbolj med vsemi Matej Mohorič, ki je tudi ambasador rekreativnega dogodka L'Etape Slovenia by Tour de France, ki tudi poteka v sodelovanju s podjetjem ASO. »Nastopiti pred domačimi navijači, na cestah, na katerih sem kolesaril kot otrok, bi bil eden najlepših trenutkov v moji karieri,« namero pozdravlja Matej Mohorič, enako pa menita tudi Tadej Pogačar in Primož Roglič. Končna odločitev bo znana spomladi.
