Malce bolj tih in skromen, ne govori rad javno, a bil je tisti dan v letu, ko je moral malce razvezati jezik. Tako so za novega trenerja Tadeja Pogačarja na pripravah v Španiji dejali v moštvu Emiratov. Povsem drugače je bilo s prejšnjim, toda Bask Inigo San Milan se je bolj posvetil nogometnemu klubu v rodnih krajih, Athleticu iz Bilbaa. In ker skrb za prvega kolesarja s svetovne lestvice zahteva polno delovno obveznost, za formo 25-letnega Gorenjca odslej skrbi Javier Sola. Sedemintridesetletni Španec se je ekipi priključil lani, letos pa je treniral Domna Novaka, Britanca Adama Yatesa in Italijana Diega Ulissija.

»V čast mi je in vesel sem, da sem trener najboljšega kolesarja sveta. Moja odgovornost je, da načrtujem njegovo pripravljenost čez celotno leto. V naslednjem letu bo dirkal na Giru in Touru, kar bo nov izziv zanj. Je izjemno motiviran, mi pa bomo poskušali dati vse od sebe, da bo takrat najboljši,« je dejal Andaluzijec Javier Sola. Prej je bil v ženskem kolesarstvu v španski kontinentalni ekipi Massi Tactic, katere dres je nosila tudi Slovenka Špela Kern. Za njim je kljub mladosti desetletje in pol trenerskih izkušenj: »Lahko bi rekli, da sem bil kolesar, ampak ko ugotoviš, da ne moreš biti profesionalec, se začneš učiti. Leta 2009 sem končal študij, začel trenirati kolesarje in počasi rasti. Tri leta sem bil pri dekletih, ki prav tako trdo delajo kot moški. Vse so profesionalke. Nisem opazil razlike. Upam, da bodo nekoč zaslužile enako kot moški, ker si to zaslužijo. Žal pa je ekipi zmanjkalo denarja.«

Občutki dragocenejši kot podatki

S prijateljem tudi vodi podjetje za treniranje. »Imava nekaj trenerjev, fizioterapevtov in nutricistov, a moje obveznosti tam se bodo zdaj zmanjšale. Veliko več bom z ekipo, ki je malo prevetrila trenersko zasedbo. Rekli so, da bom Tadejev trener, in tukaj sem.« Delo s Pogačarjem zahteva celega človeka: »Komunicirava vsak dan. Želim dobiti povratne informacije, zanima me, kako se počuti. Podatki so izjemno dragoceni, ampak zame so pomembnejši njegovi občutki. Vsaka informacija, ki mi jo da, je lahko ključna.« Nekaj jih je dobil že od Milana, prejšnjega trenerja. »Smo ekipa, ki deli znanje. Ideja je, da držimo isto linijo, razlike so le v podrobnostih. Dosedanje delo je bilo odlično. Pomembno je, da imamo dobro ekipo trenerjev okrog Pogačarja in drugih kolesarjev.«

Za Pogačarja meni, da lahko še bistveno napreduje. »Mlad je, zelo motiviran in trdo dela, kar mu odpira ta vrata. Ne vem, kako daleč bo šlo, zelo težko je predvideti. Njegova največja kakovost je, da ljubi vožnjo s kolesom, dirkanje, treniranje. Sicer pa je povsem običajen fant. Z njim se je bilo enostavno povezati in sva vzpostavila dobro energijo,« je povedal strokovnjak iz Seville. Pa imata Slovenca, s katerima dela, kaj skupnega? »Da, oba sta garača. Domen je prijazen fant in prav tako trdo dela. Zelo motiviran je, metodičen. Prav tako sem treniral Jana Polanca in tudi on je takšen. Ista miselnost, visoka motivacija in metodičnost.«

Perfekten razpored Giro-Tour

Pogačar ga je že na začetku sodelovanja presenetil. »Mogoče s tem, da je s treningi njegova pripravljenost hitro poskočila. Zelo malo stimulacije je bilo potrebne. Trenutno je njegova pripravljenost okoli 70, 80 odstotkov, čeprav je težko določiti konkretno številko. Veliko dejavnikov vpliva na to. Je pa tudi res, da je Pogačar kar vedno v dobri formi.« Kdaj bo moral biti naš šampion v najboljši, ni skrivnost. »Skušali bomo biti progresivni. Sezono je lani začel na klasikah v boljši pripravljenosti, letos pa bomo šli na dva grand toura in jo bomo stopnjevali. Potrudili se bomo, da bo v Franciji v najboljši formi, ampak težko napovem, ker pri treniranju ena plus ena ni nikoli dva. Telo se vedno drugače odzove. Če le ne bo težav z zdravjem,« si je zaželel Sola.

Lani jih je bilo pred vrhuncem sezone precej, Gorenjcu pa je naskok na tretjo zmago na Touru preprečil tudi zlom roke ob padcu na Stari dami: »Ob drugem mestu moramo upoštevati, da je treniral le en mesec. Mislim, da se je glede na okoliščine zelo dobro odrezal.« Na vprašanje, ali bi brez nesreče lahko premagal Jonasa Vingegaarda, je odgovoril: »Težko je reči. Veliko dejavnikov je na grand touru. Nimam čarobne krogle, da bi se zazrl vanjo in povedal.« Tudi zanj je dvojček Giro-Tour svojevrsten izziv. »Seveda je, ampak je koledar popoln za kaj takšnega. Več bo časa med dirkama, 33 dni, kar je dovolj, da si opomore in ponovno zgradi pripravljenost,« je prepričan sogovornik, ki ga pogodba na Emirate veže še za tri sezone. Bo pa njegova nadaljnja pot najbrž precej povezana s tem, kako se bo že kmalu odrezal s Pogačarjem.