Tadej Pogačar je na lanski dirki v Zürichu poskrbel za šokanten samostojni pobeg kar 100 kilometrov pred ciljem, a je kljub tvegani potezi uspešno privozil do prve zlate kolajne v zgodovini SP in premierne mavrične majice za naslov svetovnega prvaka. V njej bo startal tudi v nedeljo, po njegovi zaslugi pa bo imela Slovenija v Kigaliju velik privilegij – kot edina bo dirko začela z rekordnimi devetimi kolesarji. Poleg Pogačarja bodo slovenski nonet sestavljali še Primož Roglič, Matej Mohorič, Matevž Govekar, Domen Novak, Luka Mezgec, Jaka Primožič, Matic Žumer in Gal Glivar, od domače kolesarske smetane pa bo manjkal le Jan Tratnik.
Proga s skoraj 5000 višinskimi metri ima 15 krogov z nekaterimi zahtevnejšimi vzponi, najzahtevnejši zalogaj pa bo Mont Kigali z dolžino 5,9 kilometra in povprečnim naklonom skoraj sedem odstotkov. Težavnost dirke bodo verjetno povečali še slabo vreme, visoka nadmorska višina (Kigali leži na 1570 metrih), slab zrak in podobne nevšečnosti, velika težava pa bo tudi dejstvo, da radijske povezave med ekipnimi avtomobili in kolesarji niso dovoljene. Slovenski selektor Uroš Murn, ki za glavne tekmece šteje Francoze, Špance in Belgijce, se dobro zaveda razmerja moči reprezentanc: »Za nas na dirki ne bo nobenih skrivalnic. Povsem jasno je, da bodo vsi dirkali proti nam. Že od starta pričakujem posamične pobege, nato pa poskuse med tistimi v močnejši skupini, da se odlepijo nekje na dveh tretjinah dirke.«
Tadej Pogačar: V Ruandi zaradi cestne dirke, ne kronometra
Čeprav bosta Pogačar in Roglič uradno sokapetana, je dal selektor Murn jasno vedeti, kdo je glavni adut. »Imamo le en načrt, le en cilj – da Tadej ubrani naslov prvaka. O taktiki, ki jo imam v glavi, ne bi želel govoriti, kajti tudi v tujini berejo slovenske medije in se zadeve hitro razvejo,« pravi Murn, ki verjame, da se bo Roglič prilagodil taktičnim zamislim in Pogačarju pomagal v boju za naslov. »Scenarijev je lahko veliko in v katerem izmed njih utegne svojo priložnost videti tudi Primož. Tudi lani jo je imel. Če bi bil dovolj pripravljen, bi lahko osvojil srebro ali bron, saj je imel avtocesto do kolajne (osvojil je 64. mesto z več kot 12 minutami zaostanka za Pogijem, op. p.). Letos naj bi bil bolje pripravljen, verjamem pa, da bo v zaključku dirke dobra pomoč Pogačarju.«
Po Glasgowu 2023 in Zürichu 2024 bo Pogačar lovil tretjo zaporedno kolajno na svetovnih prvenstvih, kar je nazadnje uspelo Slovaku Petru Saganu leta 2017, zadnji, ki je ubranil naslov najboljšega na svetu na cestni dirki, pa je bil Francoz Julian Alaphilippe leta 2021. Pogačar četrtega mesta in lesene kolajne na nedeljskem kronometru na svoj 27. rojstni dan še ni pozabil. »Toda v Ruando sem prišel predvsem zaradi cestne dirke, ne pa kronometra. Na cestnem kolesu se počutim precej bolje kot na kronometrskem, zato se ne bojte, da je moja vožnja na čas dokaz slabše forme. V kronometru si namreč na cesti manj kot uro, na cestni dirki pa šest ali sedem, kar mi seveda precej bolj ustreza,« opozarja Tadej Pogačar (že dve uri po koncu dirke ga čaka letalski polet proti Evropi), ki se drugi teden bivanja v Ruandi počuti precej bolje, opravil je tudi nekaj treningov zunaj glavnega mesta na boljšem zraku, uspešno pa se je prilagodil tudi na nadmorsko višino.
Primož Roglič: Tadeju ne smemo biti v napoto
»Noge se mi zelo dobro vrtijo, dobro sem pripravljen in ob sebi bom imel tudi eno izmed najboljših ekip na svetu. Sotekmovalci se tudi odlično počutijo in so v dobri formi, tako da imam pravzaprav vse potrebno, da lahko napadem zlato kolajno,« je optimistično razpoložen Pogi, ki dodaja, da je proga zahtevna, vendar mu je vseeno všeč. Želel bi si le, da bi bil glavni vzpon na Mont Kigali ob koncu dirke, ne pa sredi nje: »Po vzponu je namreč veliko časa, da te tekmeci spet ujamejo. Upam, da bo to uspelo tudi čim več Slovencem in da bom v zaključku od njih prejel čim večjo pomoč. Vsaka dirka je vedno tako težka, kot jo naredimo kolesarji. Zagotovo pa je med težjimi, ki sem jih kadar koli vozil, je pa ni mogoče primerjati z nobeno v Evropi. Na dirki bo veliko nevarnih kolesarjev, vsi pa bodo gledali in nadzorovali predvsem nas. Zagotovo bo težje kot lani v Švici, toda motivi so ogromni in verjamem, da jih lahko spremenimo v zmago.«
Primož Roglič je že pred začetkom svetovnega prvenstva samoiniciativno odšel na 14-dnevne višinske priprave v Sierro Nevado, s katerih je dopotoval naravnost v Ruando. »To, da nastopamo z devetimi kolesarji, je seveda čast in privilegij. Dirka bo zelo težka, v našem taboru pa bi verjetno vsi takoj podpisali, da bi se razpletla po lanskem scenariju iz Züricha,« meni Primož Roglič, ki je zaradi višinskih priprav izpustil tudi kronometer v Kigaliju. »Vsi vidimo, kako dobro gre Tadeju v zadnjem času. Zato mu moramo samo dati prostor, da mu ne bomo preveč v napoto, za vse nas preostale pa bo velika borba že pripeljati do cilja, preživeti na tej zelo težki trasi,« je dodal Roglič pred dirko z rekordnim številom višinskih metrov v zadnjih 30 letih – nazadnje so jih kolesarji morali več kot 5000 prevoziti v Kolumbiji že davnega leta 1995.
Urška računa na svojo vzdržljivost
Slovenijo bo na ženski cestni dirki v kategoriji elite v Ruandi zastopala zgolj Pogačarjeva zaročenka Urška Žigart, ki je v kronometru v Kigaliju osvojila 16. mesto in s tem za eno mesto izboljšala svoj dosežek iz Züricha 2024. Na lanski cestni dirki v Švici je bila 28-letna tekmovalka iz Slovenske Bistrice večino časa v ubežni skupini, na koncu pa je osvojila 24. mesto, za zmagovalko, Belgijko Lotte Kopecky (v Kigaliju zaradi utrujenosti in slabe forme ne nastopa), ki je bila najhitrejša v sprintu, pa je Slovenka zaostala za štiri minute in 21 sekund.
»Uvrstitev na kronometru je bila sicer malce slabša, kot sem pričakovala. Upam pa, da bo na cestni dirki bolje, še posebno ker v letošnji sezoni na velikih dirkah dosegam najboljše rezultate v dosedanji karieri. Naša trasa je bolj razgibana in z lažjimi vzponi kot moška ter brez zahtevnega vzpona na Mont Kigali, vendar bo vseeno zelo zahtevna. Upam in računam na to, da se bo pokazala moja vzdržljivost na tako zahtevnih progah,« se pred preizkušnjo s 3350 višinskimi metri nadeja Urška Žigart, ki se je za prvenstvo pripravljala na treningih v Monaku in v višinskem šotoru (zaradi visoke nadmorske višine v Kigaliju), ki ga imata s Tadejem kar doma. Na dirki na žalost ne bo imela svojega spremljevalnega vozila, ampak jo bo selektorica Mia Radotić spremljala iz vozila, v katerem bo več predstavnic reprezentanc, zato ocenjuje: »To seveda pomeni, da je v primeru okvare ali defekta dirke bolj ali manj konec.«
