Čeprav smo daleč od konca 109. kolesarke dirke po Franciji in je ta še manj odločena, je ena stvar vidna iz letala. Tadej Pogačar je najboljši kolesar na dirki, njegovi največji konkurenti v ekipi Jumbo-Visma pa so znova pokazali, da dirkajo brezglavo. Za sorazmerno dober položaj se lahko zahvalijo le izjemnim sposobnostim posameznikov, ki pa ponovno, če Pogačarja ne ulovi covid, ne bodo prišli do velikega cilja ekipe – zmage na prestižni dirki po Franciji.
Že res, da imajo pri Jumbo-Vismi v Tadeju Pogačarju izjemnega konkurenta, ki jim s svojo fenomenalno pripravljenostjo greni življenje, a to ni izgovor za neuspeh nizozemske ekipe. Rumeno-črni imajo neizmerno srečo. V ekipi številnih zvezdnikov jim je uspelo vzpostaviti odlično kemijo med posamezniki, kar je prava redkost. Vsi vodilni kolesarji v ekipi so med seboj dobri prijatelji, pomočniki so izvrstni. Že nekaj let gre za najmočnejšo ekipo, ki z lahkoto osvaja večino enotedenskih dirk in ima velike uspehe na vseh dirkah v svetu kolesarstva, izmika se jim le glavna nagrada. Kje je problem? Odgovor je en sam. V taktiki.
Tudi v drugih športih je enako. Nič ne pomaga, če sestaviš najboljšo ekipo. Če na mestih, kjer se sprejemajo odločitve, nimaš sposobnih ljudi, ti uspeh lahko prinese le sreča in izjemni posamezniki. Pri Jumbo-Vismi se dogaja prav to. Športni direktorji se trepljajo po ramah zaradi zmag na (še vedno pomembnih) dirkah, kot so Vuelta, Pariz–Nica, Kriterij Dauphine in druge, ko pride veliki Tour de France, pa le sklonijo glave in rečejo, da jih je premagal izjemni Pogačar.
Nekako v slogu, kot bi v nogometu vse tekme zmagoval z veliko razliko, finale pa izgubil. Enkrat se zgodi, tri leta zapored pa ne. Si predstavljate nogometnega trenerja, ki po treh »identičnih« napakah na največji tekmi sezone ne bi bil odpuščen. Morda Pep Guardiola, ki z Manchester Unitedom že vse od leta 2016 neuspešno naskakuje ligo prvakov in ima na voljo podobne pogoje kot športni direktorji Jumbo-Visme. To je redkost, a očitno imajo podoben pogled tudi v nizozemski ekipi. Kot kaže, se bodo na koncu zopet tolažili, da so domov prinesli zeleno majico, drugo mesto, Primož Roglič pa je imel smolo. A predvsem v peti etapi letošnje dirke, ko se je celotna ekipa odpeljala mimo svojega kapetana, je bilo jasno, da ukazi s »klopi« niso vredni službe. Za povrhu so to ponovili še tretjič zapored.
