»Če ne bi verjeli v Primoževo zmago, bi lahko šli kar domov,« so bile besede Jana Tratnika, sotekmovalca Primoža Rogliča v ekipi Red Bull-Bora-Hansgrohe, na prosti dan 108. kolesarske dirke po Italiji. S tem vodilom se je kapetan rdečih bikov lotil nadaljevanja dirke in pretiraval že na jutranjem ogrevanju.
Med ogledom trase ravninskega kronometra od Lucce do Pise je slovenski as padel v enem izmed ovinkov, saj je bila podlaga zelo spolzka. »Zaradi dežja je Primož na zelo spolzki cesti izgubil nadzor nad sprednjim kolesom. Na srečo se je vse dogajalo pri nizki hitrosti in naš kapetan ne čuti nikakršnih posledic,« je pred polurno vožnjo na čas zatrjeval športni direktor Red Bulla Patxi Vila, ki je bil že dopoldne v avtomobilu za slovenskim junakom. »Zdaj je moje telo ponovno uravnoteženo,« je v svojem slogu nesrečni dogodek komentiral Primož Roglič, ki se je na tak način spomnil, da je na nedeljski etapi utrpel odrgnine po levi strani telesa, tokrat pa je zdrsnil na desni bok.
Najboljši med kapetani
V Toskani je na 28,6-kilometrski vožnji na čas veliko vlogo igralo vreme. Po jutranjem deževju so se ceste povsem posušile, kar je najbolje izkoristil Daan Hoole. Nizozemec v dresu ekipe Lidl-Trek je poskrbel že za četrto etapno zmago ameriškega moštva in na ravninskem kronometru premagal tudi prvega favorita Joshuo Tarlinga (Ineos Grenadiers), ki je dobil prvi kronometer na Giru v Albaniji.
Če se je boj za etapno zmago odvil na začetku dneva, so vsi pričakovali nastope zadnjih desetih kolesarjev. Veliki finale je odprl ravno slovenski šampion, ob njegovem nastopu pa se je znova odprlo nebo. Deževje je vplivalo na nastop prav vseh kapetanov, zaradi jutranjega padca pa je bil med previdnejšimi ravno Roglič. »Etapa je v boju za skupni seštevek pisana na kožo Primožu. Na ravni odprti cesti je pomembna aerodinamika, saj bo pihal močan veter v prsi. Pričakujemo, da bo naš kapetan pridobil kar nekaj časa,« je pred začetkom dneva napad Zasavca napovedal Jonny Wale, inženir pri ekipi Red Bull-Bora-Hansgrohe, ki je najbolj zadolžen za aerodinamiko, ta pa je imela tokrat ključno vlogo. Slovenski as je upravičil pričakovanja in postavil najboljši čas med zadnjimi nastopajočimi v etapi, skupno pa je dosegel 17. čas, minuto in petnajst sekund je bil počasnejši od zmagovalca.
Zaostanek manjši od minute
»Na kronometru sem deloval dobro in sem zelo zadovoljen. Na svojo srečo sem imel ogled po čistem dežju in je bilo veliko zahtevnejše kot na dirki,« je sprva dan analiziral Zasavec, ki je z odlično vožnjo na čas znova prišel na peto mesto v skupnem seštevku. V svojem slogu se ni želel izgovarjati na padce, ki jih je utrpel. »Bolečina, ki ne pride do srca, ni omembe vredna,« je bil slikovit, a je hkrati priznal, da ga najbolj boli rama, ki so mu jo že operirali. Vseeno pa je bil za slovenskim junakom po slabem začetku na koncu dober dan.
Slovenski šampion je še osmič zapored v svoji karieri premagal Juana Ayusa (UAE Emirates-XRG) v medsebojni vožnji na čas. Tokrat mu je vzel 19 sekund, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Ayuso je bil na etapi 22. »Prihajajo novi težki dnevi. Moja naloga je enostavna. Dati moram vse od sebe, nato pa bomo videli,« je pogovor za radijski program Val 202 zaključil slovenski as, ki ima za Ayusom zdaj 53 sekund zaostanka. V vodstvu dirke je ostal Mehičan Isaac del Torro, ki pa je pred svojim kolegom v ekipi zadržal 25 sekund prednosti. Pri Emiratih še naprej zatrjujejo, da je cilj ključna zmaga in da v ekipi ni nesoglasij. Dejanski odgovor na to bo dala že sredina etapa, ko bo na sporedu nova hribovita etapa s skoraj 4000 višinskimi metri. Preostala Slovenca na dirki Jan Tratnik in Matevž Govekar sta kronometer v Toskani izkoristila za počitek in sta ga opravila v najlažjem možnem ritmu.
