Petintridesetletni Primož Roglič je prvič po letu 2020 končal Tour. Tistega je končal na drugem mestu za Pogačarjem, potem ko je rumeno majico izgubil predzadnji dan dirke. V naslednjih letih sta na dirki vseh dirk prevladovala predvsem Pogačar ter njegov danski tekmec in nekdanji Rogličev ekipni kolega Jonas Vingegaard, medtem ko je izkušeni Kisovčan zaradi padcev predčasno končal Tour v letih 2021, 2022 in 2024.
Uživamo lahko v Pogačarjevih uspehih
»Fino je spet biti v Parizu,« je bil sprva kratek Primož Roglič. Bil je zadovoljen s tem, kar je opravil. V skupnem seštevku je končal na osmem mestu in bil dolgo v igri tudi za oder za zmagovalce, a vodilnih dveh nikoli ni ogrozil. »Bolj pomembno od pice, ki si jo lahko privoščim vsak dan, je to, da lahko potegnemo črto pod Tourom,« je slovenskim medijem po hitri večerji pred avtobusom svoje ekipe Red Bulla dejal Roglič. »Priti v Pariz in vse skupaj doživeti je nekaj posebnega. Zelo sem užival,« je pristavil Kisovčan.
Ob pogledu na zadnje tri tedne je poudaril, da je dal od sebe vse. »Problem vseh nas je, da vedno ocenjujemo ali pa gledamo sami nase prek rezultatov in številk. Res je, nisem dobil nobene etape, nisem niti na stopničkah, ampak tudi zadnji nisem,« je slikovito dodal Roglič. »Dal sem najboljše, kar sem v tem trenutku sposoben, in to takoj podpišem. Užival sem, pokazal svoje najboljše vožnje, kot jih že dolgo nisem,« je dodal štirikratni zmagovalec Vuelte. Zadovoljen je bil predvsem zaradi stopničk, na katerih je stal njegov ekipni kolega, Nemec Florian Lipowitz: »Na celotnem Touru in že prej po Dofineji je pokazal, da je na izjemno visoki ravni. Definitivno si zasluži to tretje mesto.«
Nekaj misli je podal tudi glede skupne zmage svojega rojaka. »Vedno se izogibam komentiranju drugih, še sam sebe težko ocenjujem. Ampak to je neverjetno. V Sloveniji si tega pred leti nismo znali niti predstavljati. Resnično lahko le uživamo v teh uspehih,« je dodal Roglič. Fotografiral se je tudi s Petrom Prevcem, ki je z družino prišel podpret slovenske kolesarje.
Mohoriču je bilo vseeno, ali pristane na prvi pomoči ali na stopničkah
Z njim se je slikal tudi Matej Mohorič, ki je bil zadnji dan Toura zelo aktiven, etapo na Elizejskih poljanah pa je končal na tretjem mestu. Tridesetletni član Bahrain-Victoriousa se je vratolomno z Montmartra spuščal tudi zaradi jeze prejšnji dan, ko je zaradi okvare kolesa ostal brez možnosti v boju za etapno zmago. »Povsem vseeno mi je bilo, ali pristanem na prvi pomoči ali pa na stopničkah. Na koncu so bile stopničke, tako da sem ponosen. Mislim, da si vsa ekipa to zasluži po vsem, kar se je dogajalo spomladi in na tem Touru. Dosegli smo stopničke, a nismo zmagali v etapi, kar je bil naš cilj. Vseeno mislim, da je to lepa popotnica za naprej,« je dejal Matej Mohorič. Na vprašanje, kaj bodo skušali nadgraditi, da bi prišli na višjo raven, je odvrnil: »To naj ostane poslovna skrivnost.«
V zadnji etapi, ki ni bila tradicionalno sprinterska, je posebej poudaril pomen Pogačarja in rumene majice: »To je bila prekinitev neke tradicije, saj je tu nekakšno neuradno svetovno prvenstvo za sprinterje. To je bilo pravo dirkanje kot na spomladanskih preizkušnjah. Tadej je naredil izjemno delo in počastil rumeno majico ter kolesarstvo kljub temu, da bi lahko ostal v ozadju in užival v prekrasni kulisi. Na neki točki sem sicer verjel, da lahko dobim etapo, a je bil na žalost Wout van Aert premočan,« je še o razpletu dodal Mohorič.
Na tem Touru je imel proste roke in nekaj priložnosti za zmago, a je za zdaj ostal pri treh etapah s Toura. »V 15. etapi je šlo preveč na moč in vsi kolesarji so je imeli še precej. Na koncu tritedenske dirke pa se utrujenost že bolj pozna in zase vem, da je to trenutek, ko lahko posežem po visokih rezultatih,« je dejal. O predzadnji etapi z okvaro kolesa je bil precej kritičen. »Vsak detajl se na koncu pozna, tu smo najboljši kolesarji na svetu v najboljši formi v sezoni, zato je jasno, da se pozna vsaka malenkost. Včeraj je bil za nas zahteven večer. Veliko je bilo razprav in dejansko moramo izboljšati nekaj stvari,« je kritično končal Mohorič.
