Sedemindvajsetletni Pogačar je z zmago po Lombardiji postal prvi v zgodovini s petimi zaporednimi zmagami na kateri od največjih petih klasik oziroma spomenikih. Pred tem je bil s štirimi zaporednimi zmagami na vrhu poravnan z italijansko legendo Faustom Coppijem (1946-1949, Lombardija).
Obenem je postal tudi prvi kolesar v zgodovini z uvrstitvami na oder za zmagovalce na vseh spomenikih v sezoni. Tretji je bil na Sanremu, zmagal po Flandriji, bil drugi na Pariz-Roubaixu, ob Lombardiji pa je dobil tudi Liege-Bastogne-Liege. Skupaj pa njegov niz, prav tako doslej najdaljši, traja že sedem tovrstnih dirk.
Ker sta se mu zmagi kljub odličnemu dirkanju tako v Sanremu kot v Roubaixu za las izmuznili, je obe označil kot glavna cilja sezone 2026.
»Zmagi na teh dveh dirkah zame predstavljata velik izziv. Ampak zdaj bi rad užival v tej sezoni. Vesel sem, da se lahko malo umaknem domov in sprostim, preden se spet začne celoten cirkus,« je na novinarski konferenci spregovoril Pogačar.
V nedeljo ga čaka drugačen izziv, saj bo rekreativce lovil na vzponu na Krvavec. Preizkušnja s Klanca na klan'c ga bo spomnila časov, ko je sam začel kolesariti in pogledovati proti tedanjim profesionalcem.
»Ko sem sanjal o tem, da bi postal poklicni kolesar, nisem niti vedel, kaj so spomeniki. S prijatelji smo želeli biti le tako kul, kot so kolesarji na dirki po Franciji. To je bil naš edini cilj. Moram biti srečen in hvaležen, ker mi je uspelo doseči toliko uspehov. To je nepredstavljivo,« je dejal Pogačar.
Dodal je, da je bila današnja zmaga posebna tudi zaradi slovesa prijatelja, Poljaka Rafala Majke. »To je bila njegova zadnja dirka. Bil je moj kolesarski mentor, v ekipi me je usmerjal vsa ta leta. Tudi njegove sanje so bile, da bi danes znova zmagal. Imel je neverjetno kariero,« je ekipnega kolega pohvalil Pogačar. Med dirko mu je celo pomahal, ko je Poljak narekovanje ritma prepustil predzadnjemu v vrsti.
Kmalu zatem je po nekaj dodatnega opravljenega dela Pogačar napadel in se zadnjih 36,5 km peljal sam proti cilju. Še 50. v karieri je sam kot prvi prečkal ciljno črto. Glede na način zmagovanja in ritem zbiranja zmag, so primerjave z legendarnim Belgijcem Eddyjem Merckxom vse pogostejše.
»Ves čas poslušam primerjave z Merckxom, ampak mi niso ravno všeč. Pravzaprav je bil Ernesto Colnago (nekdanji Merckxov mehanik, op. AFP) na cilju ob meni, ko je prejel klic od Eddyja. Povezal ga je z mano in malce sva poklepetala. Res je bilo kul, da me je poklical, da sva se malce pogovarjala. Sicer pa menim, da bi se morali izogibati primerjavam med ljudmi,« je še o nenehnih vzporednicah z Belgijcem dejal Pogačar.
Po še nekaj posebnih kolesarskih dogodkih v domovini, Andori in drugod ga čakajo počitnice. Za konec je na novinarski konferenci dejal, da mu gre načrtovanje teh slabše od rok kot koledarja dirk. »To je posledica tega, da si v vrhu svojega športa,« je še, kot ga povzema AFP, dodal prvi kolesar svetovne lestvice.
