Navijaška in strokovna mnenja, kakor tudi mnenja ljubiteljev kolesarstva so si enotna pri tem, da je bila 109. dirka po Franciji ena najbolj zanimivih v zadnjem času. Krajše etape, napadalno dirkanje in izjemna forma predvsem treh kolesarjev, ki so zaznamovali tokratni Tour. Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma) in Tadej Pogačar (UAE Emirates) sta še drugo leto zapored v Pariz pripeljala na prvih dveh mestih skupnega seštevka dirke vseh dirk. Lani je bil boljši slovenski as, letos danski. Ker sta oba mlada, se že govori o novem velikem kolesarskem rivalstvu. Čeprav Primož Roglič še drugo leto zapored ni končal dirke, je tudi drugi slovenski zvezdnik deležen velike medijske pozornosti, saj se je pri lovljenju svojih sanj znašel v zelo težavnem položaju.
11. etapa in Wout van Aert
»Naredili smo nekaj manjših napak. Bil sem preveč motiviran, da sem pokril vse napade v 11. etapi, kar me je na koncu stalo energije,« je že v soboto ključni trenutek dirke opisal Tadej Pogačar in dodal, da svojega agresivnega dirkanja ne bo spreminjal. »Tadej je enostavno tak, težko si ga predstavljamo, da bi samo branil majico. Tudi ko nosi rumeno, še vedno vsakič poskuša z napadi in išče dodatne sekunde. Vseeno bo moral biti v prihodnje pri tem malce bolj pozoren,« ni presenečen nad tem, da ne namerava spremeniti načina dirkanja, Pogačarjev prvi trener Miha Koncilija. Z njim se strinja še en strokovnjak, nekdanji kolesar in direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink. »Najprej se moramo zavedati, da je drugo mesto odličen rezultat. Tukaj ne smemo govoriti o porazu. Po tistem, kar se je zgodilo v enajsti etapi, je sedaj vsak lahko general. A dejstvo je, da je ta isti napadalni slog dirkanja Pogačarju tudi prinesel vse zmage, ki jih je dosegel, in tako mora nadaljevati.«
Oba strokovnjaka sta potrdila tezo, da se je Tour odločil v črnih petih kilometrih 23-letnika na prelazu Granon, a sta pri tem dodala še en skupni imenovalec, ki je pomembno vplival na razplet dirke. »Wout van Aert je imel pri Jumbo-Vismi praktično sam pod nadzorom celoten Tour. S takim kolesarjem v ekipi je dirkanje na taki dirki čisto drugačno,« je belgijskega zvezdnika izpostavil Koncilija. »Za moje pojme je on odločil Tour,« pa je o dobitniku zelene majice pristavil Fink. »Jonas Vingegaard je tudi v vožnji navkreber na koncu pokazal, da je v tem trenutku celo boljši od Tadeja Pogačarja. Nikoli ne bomo izvedeli, kaj bi se zgodilo, če Tadej ne bi imel tistega slabega dne. Je pa bila ekipa Jumbo-Visme, čeprav je dirkala zelo potratno in precej neumno, veliko močnejša in je dodobra pripomogla k zmagi Danca,« je razplet dirke komentiral odlični kolesar Jani Brajkovič.
Za mnenje pa smo povprašali še Tadeja Sedarja, rekreativnega kolesarja, ki je bil letos najbolje uvrščeni slovenski kolesar na Maratonu Franja: »Šlo je za izjemno zanimiv Tour, o katerem bodo še dolgo govorili. Jumbo-Visma se je dodobra zavedala svojih adutov, ki jih je do potankosti izkoristila v ključni 11. etapi, ko je Pogačar 'nasedel' njihovi taktiki. Ob vseh napadih Pogačarja v zadnjem tednu jih je nato reševal resnično fenomenalni Wout van Aert.«
Čeprav sta 25-letni Vingegaard in 23-letni Pogačar že drugo leto zapored na prvih dveh mestih skupnega seštevka Toura, imajo sogovorniki o novem velikem rivalstvu različna mnenja. Brajkovič in Koncilija se spominjata Egana Bernala, ki so mu po prvem osvojenem Touru pripisovali zlato prihodnost. »Pogačar je že pokazal, da je zelo konstanten, in ga še nekaj let pričakujem v vrhu. Vingegaard je osvojil svoj prvi Tour. Nekaj je osvojiti enega, nekaj pa dva, tri in tako naprej. Vseeno je še dokaj nepreverjen material,« je v napovedih previden Belokranjec Brajkovič. »To ni nova era, ampak se nova veja kolesarstva kaže že nekaj let. V ta krog moramo nujno dodati še van Aerta, Mathieua van der Poela in Juliana Alaphilippa. To so kolesarji, ki močno zaznamujejo ta šport zadnja leta,« na rivalstva širše gleda Fink.
Kolesar je potrošni material
Že tretje leto zaporedoma je veliki osmoljenec dirke Primož Roglič, ki je letos prvič tudi javno priznal, da si izjemno želi zmage na dirki po Franciji. Pri 32 letih se njegov čas počasi izteka, a vsi so prepričani, da se mu bo priložnost še ponudila. Ob zmagi Jonasa Vingegaarda pa so se v kolesarskem svetu že pojavile govorice, da bo priložnost morda moral iskati v drugem klubskem dresu. Med najbolj zainteresiranimi naj bi bil bogati Ineos. »Dobro bi bilo, če bi vsaj eden od Slovencev vozil za nas,« nam je v šali pred tednom dni dejal maser ekipe Marko Džalo. Po vzniku govoric smo se takoj obrnili nanj, ali nemara vendarle ni bila samo šala. »Gre zgolj za naključje. Tudi lani se je govorilo, da želimo kupiti Pogačarja, pa ni bilo niti malo res. Ko prihaja do okrepitev, se vedno o imenih govori tudi znotraj ekipe, a Primoževega imena doslej še nisem ujel,« nam je Džalo potrdil, da gre samo za govorice.
Da je Jumbo-Visma primerna za nekdanjega smučarskega skakalca, je prepričan Bogdan Fink, ki ima tudi veliko zaslug, da je 32-letnik pristal v nizozemski ekipi. »Ekipa vse od Primoževega prihoda stalno raste in napreduje. On je tisti, ki jih je gnal k napredku, in v veliki meri se morajo njemu zahvaliti, da so danes tam, kjer so.« Z direktorjem dirke po Sloveniji se strinja tudi Sedar, ki Rogliča še vedno vidi v vlogi kapetana v rumeno-črnem dresu. »Po treh letih smole Primoža so z Jonasom v ekipi dobili zmagovalca. Zagotovo mu bo to v naslednjih letih oteževalo položaj v ekipi, a letos smo videli, da se jim je taktika z dvema kapetanoma obrestovala,« o prihodnosti Rogliča razmišlja Miha Koncilija. Jani Brajkovič na situacijo gleda povsem s kolesarskega vidika. »Na žalost je v kolesarstvu, še posebej v profesionalnih ekipah, tako, da dokler si dober, te izkoristijo, ko nisi, te odvržejo. Kolesarji so potrošni material in ne vem, kaj bodo pri Jumbu naredili s Primožem.«
