Prav neverjetno je, kako kolesarska javnost vsak slabši dan Tadeja Pogačarja izkoristi za napovedovanje konca njegove ere. Zdi se, da gre kolesarki javnosti vse bolj v nos, da kolesarsko zgodovino piše Slovenec oziroma kralj s Klanca pri Komendi. Danes 27-letni Tadej Pogačar že pet let potrjuje, da ni najboljši le v trenutni kolesarski eri, ampak vseh časov. To mu je po lanskem izjemnem naslovu svetovnega prvaka v švicarskem Zürichu priznal tudi legendarni Belgijec Eddy Merckx. Slovenski šampion prizna, da mu pohvale laskajo, a si jih nikoli ne vzame k srcu – s svojo, še vedno mladostniško razposajenostjo, nemudoma sledi naslednjim ciljem.
V prvi vrsti ima na svojem letnem koledarju v naslednjih letih obkroženi dve dirki, kjer še nima zmage in jih želi osvojiti, da še bolj potrdi naziv kralja kolesarstva. To sta spomenika Milano–San Remo in Pariz–Roubaix. Že v letošnjem letu pa si je, za svojo zabavo, dodal še enega – v Kigaliju je napadel dvojno svetovno krono. Ob cestni dirki si je želel postati še svetovni prvak v vožnji na čas. Osvojil je »zgolj« četrto mesto in ostal brez odličja. »Tadej Pogačar ni pravi«, »Po dirki po Franciji se ni dobro pripravil na nadaljevanje sezone« ter »Tadej Pogačar ni prvi favorit za naslova svetovnega prvaka na cestni dirki« so le nekateri izmed odzivov kolesarske javnosti, ki je izkoristila prvo možnost v izjemni sezoni slovenskega asa, da podvomi o njegovi superiornosti.
Ker so moč v tem videli tudi Pogijevi tekmeci, so dobili odziv, ki ga je zmožen zgolj slovenski kolesarski as. Vsi namigi so ga dodatno podžgali in en teden življenja v Afriki je namenil le enemu cilju – pokazati, kdo je najboljši na svetu. Prvo svetovno prvenstvo na afriških tleh je navdušilo v vseh pogledih, za konec pa so dobili še najboljšo možno reklamo za bodočo organizacijo. Najtežja proga v zgodovini prvenstev z več kot 5500 višinskimi metri se je izkazala za pravi poligon Tadeja Pogačarja.
Če so lanski stokilometrski napad vsi, s Pogačarjem na čelu, ocenili za neumnost s srečnim koncem, je slovenski as tokratni napad še nekaj kilometrov dlje od cilja načrtoval. Poln vneme, da znova pokaže svojo premoč, je uprizoril novo vožnjo za kolesarske učbenike in obranil naslov svetovnega prvaka. Novi dosežek le še utrjuje njegovo kandidaturo za najboljšega vseh časov, saj takšno zmagoslavje ni uspelo storiti niti legendarnemu Merckxu. Tadej Pogačar pa bo imel prihodnje leto v Montrealu in leto kasneje v Franciji, ko bosta trasi na prvenstvu prav tako hriboviti, priložnost, da postane celo prvi v zgodovini s štirimi zaporednimi naslovi.
Za zdaj je sicer rekorder Slovak Peter Sagan, ki je bil trikrat zaporedoma svetovni prvak v letih 2015, 2016 in 2017. A ne prehitevajmo dogodkov in uživajmo v trenutnem uspehu. Konec koncev smo bili tudi Slovenci med tistimi, ki smo njegovo četrto mesto označili za neuspeh, čeprav gre za izjemen športni uspeh. A Tadej Pogačar nas je s svojimi dominantnimi predstavami tako razvadil, da od njega pričakujemo le zmage. Po možnosti tako spektakularne, kot jo je mavrični kralj s Klanca pri Komendi uprizoril v Kigaliju.
