Primož Roglič je na prosti dan sredi svojega drugega trening kampa na Majorki prvič stopil pred novinarje kot član ekipe Bora hansgrohe. Prestop 34-letnika iz Jumbo-Visme v nemško ekipo nap in pip je bil najodmevnejši v svetu kolesarstva v zadnjih letih. Slovenski kolesarski šampion je s prvimi vtisi v novem okolju vidno zadovoljen, saj vsi delujejo za skupni cilj – zmago na dirki po Franciji. Zmagovalec 80 profesionalnih dirk komaj čaka, da se predstavi v novem dresu, a svojega tekmovalnega načrta za leto 2024 še ni razkril, ker ga še niso določili. Jasno je le, da je vse podrejeno cilju, zaradi katerega je prišel v novo ekipo.
Kakšni so prvi vtisi o novi ekipi?
Novi ljudje, novo osebje ... Vse je novo in se še privajam. Lahko pohvalim delo, ki smo ga opravili do zdaj, in to, da imam oporo v vsej ekipi, v katero sem prišel.
Vam je bilo lažje tudi zato, ker vam je nemščina bližje od nizozemščine?
Nemško sem se učil v srednji šoli. Prav tako sem v svojem otroštvu zaradi smučarskih skokov večino zim preživel v Nemčiji ali v državah, kjer govorijo nemško, tako da mi je ta jezik zagotovo bližje.
Kdaj ste pri sebi sprejeli odločitev, da boste zamenjali ekipo?
Težko je določiti točno določen trenutek, kdaj se je to zgodilo. A na koncu nam je bilo vsem udeleženim v zgodbi jasno, da je to najboljša rešitev za vse, da gremo naprej vsak svojo pot. Tudi meni ni bilo lahko, zapustil sem namreč najboljšo ekipo na svetu, s katero smo lani zmagali na vseh tritedenskih dirkah, a včasih je v življenju treba za še večjo zmago storiti tudi kaj tveganega.
Slišati je, da je zmaga na Touru vaša velika želja in želja ekipe. Ste že pred podpisom pogodbe vedeli, da
boste edini kapetan na dirki
po Franciji?
Zato sem tukaj, da dobim priložnost za izpolnitev neizpolnjenega cilja. Zagotovo je bil to tudi eden od razlogov, da sem podpisal za to ekipo, ker sem vedel, da mi bodo dali to priložnost. Predvsem pa na koncu ne gre za to, ali zmagaš ali ne, ampak za to, da si nikoli ne bom očital, da nečesa nisem storil. Da se nikoli ne bom spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo.
Ima nova ekipa vse, kar potrebujete?
Nisem prišel v eksotično ekipo, ampak v ekipo World Tour, tako da znanje zagotovo imajo. Se pa čuti razlika in nas čaka veliko dela. Treba bo počakati na dirke, da vidimo, kako stvari potekajo. Zdaj lahko govorimo, da nekaj delamo dobro, a šele dirke bodo to zares pokazale. Potrebujemo čas, kar govorijo tudi moje izkušnje iz prejšnje ekipe, saj smo potrebovali kar nekaj časa, da smo začeli dosegati dobre rezultate.
Znani ste po tem, da ste osredotočeni na malenkosti. Kaj vse ste že uvedli v novi ekipi?
Tukaj nisem le zato, da bi gledal samo nase in skrbel za svojo rit. Lahko bi rekel, da sem z vsem zadovoljen, in bi mi bilo pomembno le, da se sam počutim dobro. Toda v ekipo sem prišel tudi zato, da vso zgodbo naredimo uspešno. Želim si, da bi se predvsem Jai Hindley in Aleksander Vlasov od mene veliko naučila. Za zdaj sem ekipi svetoval le, naj manj zapletajo stvari. Primer: nisem razumel, zakaj moramo imeti tri različne napitke za regeneracijo, če je pomembno, da imaš le enega, ampak da je ta najboljši. To so malenkosti, ki štejejo in me zanimajo. Zato povem svoje mnenje in si želim stvari izboljšati. Na koncu moje ime tukaj ni dovolj, da zmagamo na Touru. Potrebujem vse, vso ekipo. Od mehanikov do vsega drugega osebja.
Kaj ste še opazili?
V profesionalnem športu glede profesionalnosti ni vprašanj. Bolj gre za to, da ko si v enem okolju dalj časa, slediš nekim ustaljenim tirnicam, ki niso vedno prave. Ko si znotraj ekipe, tega ne opaziš, ko pa pride nekdo od zunaj, kot sem zdaj jaz, pa to vidi. Praktično na vseh področjih imam kakšno pripombo, a kot rečeno, imam jo zato, ker mi je mar. Dobro je, da so vsi na isti strani in si želijo nekaj narediti iz te ekipe.
V novi ekipi se soočate tudi z novo opremo. Kako poteka privajanje?
Gre za šele mojo tretjo ekipo v karieri. Že pri Adrii sem vozil kolo znake S-Works, tako da lahko rečem, da se nekako vračam na začetek, in se na njem počutim dobro. Presenečen sem tudi, da imamo sistem Sram; jaz sem ga že dobro navajen, saj smo ga imeli tudi pri Jumbo-Vismi. V bistvu sem nanj bolj navajen od drugih fantov, ki se na novo spopadajo s tem. Še največja sprememba so pedala. Presenečen sem, da se to tako pozna, a je povsem normalno.
Kaj pa kolo za kronometer?
Potrdim lahko le to, da se na njem počutim zelo dobro, da se dobro peljem. Kako hitro gre vse skupaj, pa še ne vem. To bodo pokazale tekme.
Je dejstvo, da ste zdaj zvezda številka ena v ekipi, za vas prednost ali pritisk?
Vsaka stvar ima pluse in minuse. A gledano z mojega vidika, je to zagotovo prednost. Predvsem me z optimizmom navdaja to, da smo vsi oziroma nas je čim več z istim ciljem, tako da ne prihaja do trenj. Da delamo to, kar delamo radi.
Kaj pričakujete od nove ekipe, ki bo z vami nastopila na dirki po Franciji?
Predvsem to, da že na predstavitev ekip pridemo s pokončno držo. Z jasnim sporočilom, da si želimo zmagati in da vsi v to verjamemo. Na koncu niti ni važno, ali zmagaš ali ne, se pa ne smemo predati že pred začetkom. Od tu naprej bo treba iti iz dneva v dan.
Ste se že spoznali s traso 111. dirke
po Franciji?
Nekaj smo že pogledali, nekaj še bomo. Večinoma gre za poznane klance, ki jih vozimo redno, ne poznam le enega, ki pa si ga bom zagotovo ogledal. In pa seveda zaključek z domačim kronometrom od Monaka do Nice. Vedno pravim, da je dobro poznati vse, a če na koncu nimaš v nogah, ti to nič ne pomaga.
Ponovno bo odločitev o zmagovalcu padla v vožnji na čas. Kaj predstavlja to za vas?
Zdaj imam z odločilnimi kronometri že vse vrste izkušenj. (Smeh.) Zanimivo, nimam kaj dodati. Predvsem je minilo že nekaj časa, odkar sem nastopil na zadnji etapi dirke po Franciji, zato bom sprva že zelo vesel, če bom tam sploh nastopil.
Nam lahko zaupate, kdaj vas bomo v novem dresu videli prvič?
Težko, ker tega še nismo dorekli. Najraje bi že povedal, da bom dirkal na tej in tej dirki, a ne morem. Zagotovo bo program sestavljen tako, da bo deloval. V zadnjih letih sem večinoma začel sezono v marcu in je bilo to uspešno, tako da bo tako tudi tokrat. Ali bo to dirka od Jadranskega do Tirenskega morja ali Pariz–Nica, ne morem reči. Sprva grem na višinske priprave na Tenerife, nato bomo dirke prilagajali sproti glede na moje stanje. Tako da tudi ne morem zdaj povedati, ali res ne bom dirkal na nobeni enodnevni dirki in podobno. Zagotovo pa bom nastopil na Dofineji.
V preteklosti so zvezdniki vašega kova v novo ekipo s seboj pripeljali kakšnega kolesarja. Zakaj vi ne?
Če začnemo najbolj enostavno: ker niti ni bilo možnosti. Ekipa je bila polna, moj prestop se je zgodil dokaj pozno. Imamo moštvo, kakršno je, in s tem moramo narediti največ, kar lahko. Vsaj to leto bo tako, nato bomo poskušali še okrepiti ekipo, če bo potrebno.
Z vami pa je prišel trener Marc Lamberts.
Tako je, to zagotovo pomaga. Da je prehod v novo okolje vsaj nekoliko lažje in da vsaj nekaj ni povsem na novo. Njemu res zaupam in je zagotovo pomemben človek v moji karieri. Prav tako lahko tudi on veliko da vsej ekipi, ne le meni. Zagotovo je prinesel veliko znanja in informacij, kar je dobrodošlo.
Kako dobro že poznate nove sotekmovalce? Ste si že izbrali novega Seppa Kussa?
Nova ekipa je odlična. Je pa tako, da je Sepp Kuss le eden in nima smisla iskati njegovo kopijo. S sotekmovalci se spoznavamo, treba je iti na dirke in tam videti, kdo bo novi Sepp in kdo novi Wout ter podobno, če tako rečemo.
Na dirki po Franciji se obeta spektakel velike četverice z vami, Tadejem Pogačarjem, Jonasom Vingegaardom in Remcom Evenepoelom. Kako se lotiti vseh nasprotnikov?
Kaj več od tega si ne moreš želeti. To je za kolesarstvo najboljše, kar je mogoče. Na koncu bo zmagal najboljši in sem zelo vesel, da bomo vsi najboljši dirkali na Touru.
Jonas Vingegaard je zmagal na zadnjih dveh dirkah po Franciji. Je to vaša prednost, da prihajate iz njegovega moštva in poznate njegove slabosti?
Najbolje je, da se o tem pogovarjamo po koncu dirke, ali nam je prišlo prav ali ne. V prvi vrsti se želim osredotočiti nase in na našo ekipo, šele potem se bom ukvarjal z drugimi.
Kakšen je vaš pogled na Tadeja Pogačarja na splošno in na njegovo idejo o dvojčku Giro-Tour?
Treba je povedati, da je Tadej izjemen fant. Sva prijatelja. Že večkrat je dokazal, da lahko zmaga na vsaki dirki, na kateri nastopi, in da zanj ni ovir. V kolesarstvu so neka nepisana pravila, da je nekaj težko in nemogoče, a v bistvu je mogoče vse. Zagotovo ga ta ideja motivira, predvsem želja, da dokaže 'nemogoče'.
Se tudi sami spogledujete s kakšnim tovrstnim dvojčkom?
Letos ne. Sem v novem okolju in bi resnično rad vse misli osredotočil na en sam cilj, ki je vsem znan. Da bi odkljukal zadnjo kljukico v karieri.
To pomeni, da z zmagami na Giru in Vuelti niste zadovoljni?
Zagotovo sem in sem ponosen na vse, kar sem dosegel. Le logično dejstvo je, da se spopadem z novim izzivom, če sem že osvojil Giro in Vuelto. Zame bi zmaga na Touru resnično pomenila smetano na torti. Sem zelo srečen, da sem v tej poziciji, ko se lahko borim za to in vsa ekipa stoji za mano.
Že dolgo vas nismo videli v dresu z državnim grbom. Se spogledujete s to idejo, saj so na sporedu tudi olimpijske igre?
Ne vem še, ker je veliko odvisno od razpleta Toura. Vseeno pa olimpijske igre tokrat niso na Japonskem. Iz Nice je vsak dan pet letov do Pariza in zagotovo bi bilo vredno iti poskusit, da se na cestni dirki pokažemo v najboljši luči in dirkamo čim bolje.
Boste branili zlato kolajno s kronometra?
O tem pa resnično še ne morem nič povedati, ker, kot rečeno, moram najprej videti, kako hiter sem s kronometrskim kolesom. Šele potem bomo videli, ali bom tam peljal ali ne. Za zdaj se mi zdi, da bolj ne.
Kaj pa mavrična majica? Na svetovnem prvenstvu je trasa letos in v prihodnjih letih veliko bolj naklonjena vam in Tadeju.
Zagotovo se sliši mamljivo. Kot pravijo – treba je streljati na gol, če sploh želiš zadeti. V mojem primeru to pomeni, da moram dirkati, če želim kaj osvojiti. Ampak glede na priložnost, ki jo imamo v tem trenutku z našo ekipo, se mi zdi neumno spuščati priložnosti. Če bo šlo vse po načrtu, bom v Švici nastopil.
Stari ste 34 let. Ali še vedno napredujete ali ste na vrhuncu moči,
ki jo vzdržujete?
Še vedno se počutim, kot da sem 24. Zagotovo se zavedam svojih let, je pa tako, da nikoli pretirano ne gledam, kaj pravijo številke. Na koncu je važno le, na katerem mestu prideš v cilj. Če si pol kolesa spredaj, sploh ni pomembno, kaj pravijo številke. Sem še zelo motiviran in lačen uspehov, tako da to šteje največ.
