Zmagovalec je ciljno črto ob navdušenju množice gledalcev prečkal s tremi dvignjenimi prsti, s čimer je ponazoril tretjo zaporedno kronometrsko zmago na SP po Glasgowu 2023 in Zürichu 2024. »Že na startu sem se počutil odlično, moje noge pa so se od začetka dobro vrtele. Po prvem merjenju vmesnega časa sem slišal in videl, da imam veliko prednost, a sem vseeno vztrajal pri ritmu, ki sem si ga zastavil od starta dalje. Na kockah je bilo izjemno težko in nisem želel pretiravati, saj sem vedel, da moram delo na trasi še uspešno dokončati. Sem pa zelo zadovoljen in vesel tudi zaradi brona klubskega in reprezentančnega kolega van Wilderja. To je bil super dan za Belgijo,« je bil navdušen Remco Evenepoel. Na vprašanje, kako se je počutil, ko je na progi ujel Pogačarja, ki je startal krepko pred njim, je odgovoril: »Sploh ni pomembno in sploh se nisem ukvarjal s tem, kdo je pred mano, v vsakem primeru pa sem ga želel ujeti in prehiteti.«
Evenepoel se je po številu zaporednih zmag na tovrstnih tekmovanjih izenačil z dvema kolesarjema, ki sta si že pred njim privozila kronometrskega trojčka v nizu: Avstralca Michaela Rogersa (2003, 2004, 2005) in Nemca Tonyja Martina (2011, 2012, 2013). »Ponosen sem, da sem ujel dve tako izjemni imeni. Naslednje leto pa v Montrealu želim postati prvi v zgodovini, ki bo kronometer na SP dobil štirikrat zapored,« je pojasnil Belgijec, ki bi s tem dosežkom ujel rekorderja vseh časov s štirimi zmagami, a ne zapored. To sta Martin in Švicar Fabian Cancellara, že v Kigaliju pa se je s tretjo zmago na tretjem mestu izenačil z Rogersom.
Selektor morebiti zbil moralo Pogiju
Tadej Pogačar je na dan kronometra dopolnil 27 let, a namesto zelo želenega darila (prva mavrična majica za naslov svetovnega prvaka v kronometru) je dobil, kot pravimo v športnem žargonu za četrto mesto, zgolj leseno kolajno. »Želel sem veliko bolje odpeljati, želel sem si kolajne in tega, da bi lahko imel v Kigaliju možnosti za dvojčka, kronometer in cestno dirko. Žal nisem našel pravega ritma, mogoče mi je pred Kanado zmanjkalo malce treninga kronometra zaradi bolezni, a vseeno sem prišel v Ruando z visoko moralo, željami in cilji. Moral bi imeli vrhunske noge, a nisem našel svojega pravega ritma. Bil sem blizu brona, toda če me je Remco ujel, potem je vse skupaj brez zveze. Vsa čast mu, kako je vrhunsko odpeljal. V vožnji na čas bi lahko bilo zame malce bolje, a verjamem, da bo v nedeljo na cestni dirki veliko bolje,« se nadeja Tadej Pogačar.
In kaj je šampion s Klanca pri Komendi občutil, ko ga je v zadnjem delu prehitel Evenepoel, ki je startal kar dve minuti in pol za njim? »Morebiti mi je selektor Uroš Murn nenamerno zbil moralo na vrhu zadnjega klanca, ko mi je dejal, naj se ne pustim ujeti Remcu. Ko me je ujel na kockah, sem se le začudil, kajti njegov dosežek je neverjeten, fenomenalen, zato kapo dol. Ni najboljši občutek, ko te ujame in prehiti kolesar, ki je startal krepko za tabo. A on je najboljši na svetu v tej disciplini, tokratni kronometer pa je odpeljal za čisto desetko.« Pogačar je v Kigaliju vseeno izboljšal svojo najboljšo dosedanjo uvrstitev na SP v tej disciplini (6. mesto v Wollongongu v Avstraliji leta 2022), a to je bila slaba tolažba: »Kronometru se nisem nikoli veliko posvečal, zdaj pa je čas, da se naučim pripraviti tudi na to disciplino. V prihodnje lahko v tej disciplini dosežem še boljše rezultate, saj imam veliko možnosti za izboljšave. Upam, da se lahko Remcu krepko približam v naslednjih letih.«
