Danes zvečer bo na Bledu slovesno odprtje evropskega prvenstva v veslanju. Med 560 veslači in veslačicami iz 33 držav bodo slovenske barve zastopali Rajko Hrvat v lahkem enojcu, Nina Kostanjšek in Filip-Matej Pfeifer v enojcu ter dvojec brez krmarja v postavi Nik Krebs in Jaka Čas. Vsi bodo nastopili že v četrtek. O njihovih možnostih smo se pogovarjali z Janom Ilarjem, selektorjem slovenske veslaške reprezentance.
Evropsko prvenstvo na Bledu bo za slovensko veslanje zelo pomembno, vendar to vseeno ne bo vrhunec sezone, kajne?
Tako je. Ker na vse tekme gledamo skozi celotno olimpijsko obdobje, v katerem so glavni cilj olimpijske igre v Parizu, in ker se letos delijo prve vstopnice za Pariz, bo vrhunec sezone svetovno prvenstvo v Beogradu. Bolj ko se približujemo olimpijskim igram, bolj se stopnjujejo priprave. Pa ne samo pri nas, pač pa tudi v tujini, in na to moramo biti pripravljeni. Temu smo tudi prilagodili svoj program. Naš kratkoročni cilj so olimpijske igre in da se Slovenija vrne na veslaški zemljevid.
V kakšni formi posadke čakajo
začetek evropskega prvenstva?
Dejstvo je, da je pred nami prvi vrhunec, in trenutna pripravljenost vseh posadk je najboljša v letošnji sezoni. Ocenjujem jo kot zelo dobro. Že na prvi tekmi za svetovni pokal v začetku maja v Zagrebu smo bili z nastopi zadovoljni. Seveda je bila v ospredju Hrvatova zmaga, zelo dobro je nastopila Kostanjškova, ki je bila peta, medtem ko sta Krebs in Čas zmagala v finalu B. To so vsekakor spodbudni rezultati.
Krebs in Čas sta po tekmi v Zagrebu dejala, da nista imela prav veliko skupnih treningov.
Poznalo se jima je, da nista imela toliko skupnih treningov v dvojcu zaradi študija, vendar se je to izboljševalo iz tekme v tekmo. Glede na to, da sta v zadnjem času več trenirala skupaj, računam, da bo njuna pripravljenost do nastopov na Bledu še boljša.
V Zagrebu ni bilo Filip-Mateja Pfeiferja, ki je bil bolan. Koliko moči mu je vzela bolezen?
Na srečo ni šlo za hujšo obliko bolezni. Računam, da ni izgubil nič, je pa na prejšnjih tekmah pokazal dobro pripravljenost, zaradi česar smo lahko optimistični.
Kakšna so vaša pričakovanja
na evropskem prvenstvu?
Glede na zmago v Zagrebu je kandidat za kolajno Hrvat, za vse druge pa velja, da bo njihov prvi cilj uvrstitev v polfinale, nato pa od tam naprej pokazati še kakšen dober nastop.
Koliko lahko k boljšim rezultatom pomaga to, da trenirate na Bledu in tamkajšnjo progo dobro poznate?
Pomaga lahko predvsem v zaključku tekme. Ko odločajo malenkosti, je vseeno to lahko manjša prednost. Predvsem zato, ker gre za naravno progo in to ni kanal, pač pa so okoli hribi, drevesa, bolj se poznajo tudi vetrovi, kar lahko prinese kakšno desetinko sekunde.
Zakaj je slovensko veslanje še vedno oddaljeno od obdobja, ki so ga zaznamovali Iztok Čop, Denis Žvegelj, Luka Špik, četverec brez krmarja ...?
Za tisto obdobje pravimo, da je bilo zlato obdobje, za obdobje, v katerem smo, pa pravimo, da je obdobje ponovnega vzpona. Poleg Hrvata smo na mednarodno raven kakovosti priključili še nekaj čolnov, zelo kakovostno pa se v slovenskih klubih dela z mlajšimi selekcijami. Želja je, da bi v prihodnjih letih prišli do kakšnega »večjega« čolna, medtem ko smo pri »manjših« čolnih že blizu svetovnega vrha.
Občutek je, da v zadnjih letih klubi vedno bolj sodelujejo med sabo.
Ko sem prevzel selektorsko mesto, je bil moj cilj, da izboljšam sodelovanje med klubi in trenerji. Prepričan sem, da moramo vsi imeti skupni cilj, torej priti do vrhunskih rezultatov na največjih tekmah. Zato moramo med seboj sodelovati tako v smislu priprav, treningov kot sestavljanja končnih posadk.
Vendar se ob tem postavlja vprašanje, kako mlajše veslače in veslačice po prehodu v člansko konkurenco zadržati v veslanju.
Gre za posameznike, ki še študirajo ali pa so v službi, zato skušamo usklajevati njihov študij oziroma službo. Trenutno nimamo nobenega profesionalnega športnika, ki bi bil zaposlen v vojski ali policiji. Če bomo v tem uspešni, bi bil to velik korak naprej, trenutno pa so njihova glavna motivacija rezultati.
Kakšno pa je zanimanje za veslanje med mladimi, če vemo, da gre za enega najnapornejših športov?
Tudi pri nas se je poznal vpliv obdobja covida-19, ko nekaj časa ni bilo tekmovanj in smo za nekaj časa morali ustaviti promocijske dejavnosti po šolah. To je opazno. V nekaterih okoljih bolj, v drugih je bil upad tekmovalcev manjši, vendar se v zadnji sezoni stanje spet izboljšuje. Upamo, da bo veliko k promociji pripomoglo evropsko prvenstvo, in nadejamo se, da bomo dobili še več tekmovalcev.
Kaj naredi vrhunskega veslača?
Vrhunski veslač mora biti zelo vztrajen in deloven človek, ob tem si mora znati organizirati življenje. Predvsem mora biti zelo vsestranski, se pravi tako na področju moči kot vzdržljivosti. Ljudi, ki imajo takšne lastnosti, je v tako majhni populaciji malo, zato iščemo prave talente. Čeprav imamo dobre pogoje za trening, je naša glavna težava še vedno ta, da imamo malo klubov in tekmovalcev.
