Novomeščan je bil prejšnji teden v Dohi, kjer je po koncu svetovnega prvenstva, na katerem je z uvrstitvijo v osmino finala nase znova opozoril deseti igralec sveta Darko Jorgić, potekal buren kongres Mednarodne namiznoteniške organizacije (WTT). Konec minulega tedna je v Zalogu obiskal že 45. srečanje ljubljanskih in zagrebških rekreativcev ter dokazal, da v krovni organizaciji spoštujejo tradicijo in da jih ne zanima le vrhunski šport.
Bliža se turnir serije WTT Star
Contender v Ljubljani. Koliko takšen turnir pripomore k prepoznavnosti slovenskega namiznega tenisa?
Zelo veliko. Vsak dogodek potrebuje nekaj let, da se ustali. Najmočnejši slovenski turnir bo tretje leto v Ljubljani in verjamem, da ga je publika že sprejela. Z veseljem lahko povem, da bodo tretji junijski teden v Ljubljani vsi najboljši svetovni igralci, z izjemo najboljših treh Kitajcev. Naj izpostavim finalista prvenstva v Dohi Huga Calderana, francoska brata Lebrun, Darka Jorgića … V takšnem rangu tekmovanja lahko nastopi dvanajst igralcev najboljše svetovne dvajseterice in prav toliko jih bo tekmovalo v dvorani Tivoli. Enako velja tudi v ženski konkurenci.
So imena, ki jih naštevate, magnet
za gledalce?
Odkrito povedano, največji magnet so najboljši trije Kitajci. V tem primeru kupujejo vstopnice gledalci iz vse Evrope in sveta. V Dohi denimo je bila na polnih tribunah med gledalci večina žensk, starih med 20 in 30 let. To veliko pove o priljubljenosti namiznega tenisa na Kitajskem. O tem smo se lahko prepričali tudi ob prvi izvedbi v Ljubljani, ko smo dali vstopnice v prodajo šele tri tedne pred turnirjem, več kot polovico pa so jih kupili kitajski privrženci. Po drugi strani namizni tenis pridobiva popularnost, kar so nazorno pokazale olimpijske igre v Parizu. Zelo pomembno je tudi, da bo dvoboje iz Tivolija vsak dan prenašala slovenska nacionalna televizija.
Kolikšni so stroški tekmovanja in koliko ima od njega koristi NTZS?
Namiznoteniška zveza je nosilec turnirjev, a si zaradi stroškov, gre za več kot pol milijona evrov, in kadrov takšne organizacije ne more privoščiti. Zato imamo podizvajalca, podjetje Sportsman. Podobno funkcionirajo druge namiznoteniške zveze, kjer sicer v večini stroške organizacije prevzema svetovna zveza (WTT, op. p.). Pri projektu sodeluje veliko ljudi, glavna organizatorja pa sva Borut Miklič in jaz, ki se z organizacijo ukvarjava od leta 2016. V tem času sva sestavila ekipo, ki je zmožna organizirati tako velika tekmovanja. Za vsak mednarodni turnir, ki ga organiziramo v Sloveniji, Namiznoteniška zveza Slovenije prejme sredstva. Poudaril bi tudi, da je organizacija mednarodnih tekem izjemno pomembna za slovenske igralce, saj so najboljši neposredno uvrščeni v kvalifikacije ali na glavni turnir, s tem pa pridobivajo točke na svetovni lestvici.
V Tivoliju se bo od reprezentančnega dresa poslovil Bojan Tokić. Na kakšen način se boste zahvalili pionirju slovenskega namiznega tenisa, kar zadeva preboj v svetovni vrh?
Bojan Tokić je legenda slovenskega namiznega tenisa in bo nedvomno doživel dostojno slovo. Prav je, da se poslovi na največji sceni. Za turnir v Ljubljani bo prejel povabilo za glavni turnir. Iskreno si želim, da ne bo igral le enega dvoboja, ki bo sicer v četrtek, 19. junija.
Pred tedni je odjeknila novica o organizaciji evropskega prvenstva prihodnje leto v Stožicah. Kako je potekala kandidatura?
Ves čas poudarjam, da nas v Sloveniji zanima organizacija največjih tekmovanj. Imamo tako ustrezno infrastrukturo kot znanje. Priti zraven je zelo težko, prvenstva so vnaprej določena za dve ali tri leta. Ko je odjeknila odpoved evropskih iger v Hannovru, smo začutili priložnost, ki je nismo smeli zamuditi. Na hitro smo pripravili kandidaturo, naredili inšpekcijo Stožic in nastanitvenih zmogljivosti. Ko smo se prepričali, da je prvenstvo izvedljivo, smo projekt predstavili pristojnemu ministrstvu, ki nas je na državni ravni podprlo. Protikandidatki sta bili Švedska in Norveška, a smo bili očitno bolj prepričljivi.
Preteklost velikih tekmovanj v Sloveniji kaže, da so tribune ali prizorišča večkrat prazna. Kako se boste lotili oglaševanja tega dogodka in prodaje vstopnic?
Naj poudarim, da so tekmovanja v namiznem tenisu specifična in potekajo ves dan. V tem času se v dvoranah zbere precej gledalcev, ki pa so po urah razpršeni, zato so lahko v določenem trenutku tribune bolj prazne, a je ob koncu dneva zasedenost še vedno zadovoljiva. V prvi vrsti bi radi v dvorano privabili vse slovenske namiznoteniške navdušence. Zavedamo se, da vsako vlaganje v marketing veliko stane. Imeli bomo veliko raznih promocij po vsej Sloveniji. V teh dneh bomo predstavili tudi našo novo spletno stran.
Slovenija ima v Darku Jorgiću igralca elitne svetovne deseterice. Menite, da dovolj izkoriščate njegovo
prepoznavnost?
Tu sem lahko kritičen, zato je moj odgovor negativen. Zato smo objavili razpis, na katerega so se prijavila štiri podjetja, ki se profesionalno ukvarjajo s promocijami. V začetku junija bomo z eno od njih sklenili sodelovanje. Za prepoznavnost bomo torej storili več in izpostavljali pozitivne stvari ukvarjanja z namiznim tenisom, kot je upočasnitev alzheimerjeve in parkinsonove bolezni ter demence, poudarjali bomo odličen vpliv na mlade, saj jim spodbuja periferni vid, eksplozivnost, gibljivost in še in še bi lahko našteval. Problem namiznega tenisa je, da ima veliko ljudi v svoji garaži mizo, na kateri igrajo namizni tenis, medtem ko nimamo produkta, ki bi ga lahko tržili, kot ga ima denimo tenis. Zato imamo veliko manevrskega prostora. Kot tudi dejstvo, da moramo iz Darka Jorgića narediti zvezdnika, kakršen status ima na turnirjih povsod po svetu. In storiti več za prepoznavnost Denija Kožula, Sare Tokić ter drugih obetavnih slovenskih igralcev. Verjamem, da se bo investicija na dolgi rok obrestovala.
V kakšni finančni kondiciji je
Namiznoteniška zveza Slovenije?
Ko sem prevzel zvezo, je imela 100.000 evrov dolgov. Do konca lanskega leta smo sanirali okrog 80.000 evrov dolga. Verjetno bi dolg že sanirali, če ne bi imeli veliko investicij, kot je izboljšava tekmovalnega sistema ali razvijanje spletne strani, zamenjati bomo morali infrastrukturo. Zelo pomembno je, da se tudi razvijamo. Izvedba evropskega prvenstva prihodnje leto bo ključna in bo pokazala, ali bo zveza dobila močan zalet ali pa bo še naprej napredovala počasi. Imamo priložnost, da pridobimo nove kadre, ki jih bomo razvijali do članskih reprezentanc. Verjamem, da bodo sponzorji prepoznali pozitivne aktivnosti zveze in bodo podprli slovenski namizni tenis.
Slovenski klubi tarnajo, da se premalo posvečate mladinskemu namiznemu tenisu. Da nimajo skupnih priprav, organiziranega vodenja na mednarodnih turnirjih …
Imeli smo težave pridobiti selektorje za mlade, zato sta bili Andreja Ojsteršek Urh in Vesna Ojsteršek zadolženi praktično za celoten ustroj ženskega in moškega namiznega tenisa. Vesel sem, da se nam je priključil Bojan Tokić, ki bo bedel nad mladinskim namiznim tenisom. Vse skupaj je povezano s financami in uspehi. Boljši ko so, več sredstev lahko prejmemo od države, od pristojnega ministrstva in športne fundacije. Ustvarili smo si načrte. Klubov sicer ne moremo finančno podpirati, kot bi želeli, smo se pa začeli aktivneje ukvarjati z izobraževanjem trenerjev, tudi del sredstev prek nagrad najboljšim ekipam v ligah vračamo v klube. V tem trenutku je potreben določen del improvizacije z manjšimi stroški. Zelo pomembno bo tudi povezovanje klubov, zato smo sklenili pogodbo s koordinatorjem Jernejem Zalaznikom.
