Prvo dejanje finala slovenskega prvenstva v sezoni 2011/12 so dobili Ljubljančani. Moštvi letos igrata le na tri zmage, tako da bi morebitni uspeh na drugi tekmi že močno prevesil tehtnico na stran zeleno-belih. Jeseničani so po zadržanem začetku prvega finalnega obračuna v zadnji tretjini že nakazali, da v dolgem času, ko so samo trenirali, še niso pozabili igrati hokeja. Na današnji drugi tekmi pa so nato lovili in ujeli tekmece ter slavili zmago po podaljšku.

Jeseničani so tokrat morali premagati še eno oviro: imeli so le enega vratarja, Michala Fikrta, saj je zaradi zadržanosti Jureta Pavliča tokrat v vratarski dres začasno "skočil" kar napadalec Nejc Vovk. Začetek je vseeno pripadel domačim, ki so bili bolj živahni pred vrati Matije Pintariča, Miha Brus je bil že v prvi minuti blizu golu, po kazni za goste pa Jeseničani niso sestavili nevarne akcije za vodstvo. Jeseničani so imeli na polovici tretjine še dve lepi priložnosti, najprej Jaki Ankerstu ni uspelo spraviti odbitega ploščka v skoraj prazen gol, nato pa je Marjan Manfreda streljal prek vrat. Olimpija je nato vzpostavila ravnotežje, v 14. minuti pa tudi povedla. Žiga Pance je popeljal plošček za golom, vratar Fikrt ga je le na kratko odbil, Matej Hočevar pa je bil na pravem mestu pred golom. A veselje skupinice gostujočih navijačev v Podmežakli - tako kot na prvi tekmi v Ljubljani je bil obisk tudi tokrat za finale precej skromen - ni trajalo dolgo. Po napaki zmajev v lastni tretjini sta sama pred Pintaričem ostala Brus in Anže Kuralt, slednji pa je tudi poskrbel za izenačenje v 16. minuti.

Druga tretjina je hitro prinesla spremembo izida, za goste je Eric Pance spretno izkoristil gnečo pred Fikrtom in zakriti jeseniški vratar je moral drugič na tekmi po plošček v mrežo. V naslednjih minutah sta imeli ekipi izmenično nekaj pobude na ledu, vendar brez prave akcije, ki bi lahko pomenila nevarnost za vrata enih ali drugih. A v drugi polovici tretjine so bili boljši domači hokejisti. Ob nevarnih strelih Branislava Bendika in Anžeta Kuralta se je moral Pintarič izkazati, pred vrati Ljubljančanov pa je bilo do konca tretjine še nekajkrat vroče: predvsem Jure Dolinšek bi lahko po prodoru izenačil, ob številčni prednosti pa so si Jeseničani pripravili še nekaj nevarnih strelov.

Ljubljančani so bolje zaigrali v zadnji tretjini in spet vzpostavili ravnotežje ter začeli znova ogrožati vrata domačih. Pet minut pozneje pa bi lahko izenačili domači, a so imeli smolo, močan strel Bendika je namreč ustavil okvir vrat. Fikrt je imel nato veliko dela ob ljubljanski številčni prednosti sredi tretjine, vendar ga je opravil brez napak. Na jeseniški strani je bil še nekajkrat nevaren slovaški napadalec Bendik, ki pa mu tudi ni uspelo premagati vratarja Pintariča. To pa je v 57. minuti ob igralcu več na ledu uspelo Kuraltu, ki je v akciji pred tem še enkrat zadel vratnico, nato pa le premagal ljubljanskega vratarja in poskrbel za izenačenje in podaljšek.

Tega so gostje zaradi kazni Erica Panceta pet sekund pred koncem rednega dela začeli številčno oslabljeni, kar se je na koncu izkazalo za usodno. Ob razmerju 4-3 na ledu so imeli domači veliko prostora in številne strele, še enkrat oplazili vratnico, nato pa je v polno zadel Jaka Ankerst in odločil drugi finalni dvoboj.