Glede na začetek finalnih serij v prejšnjih sezonah je bila sinočnja tekma v Tivoliju zagotovo ena bolj zanimivih za sicer maloštevilno občinstvo. Na tribunah se je zbralo le najzvestejše jedro hokejskih zanesenjakov, kar je ob vseh težavah na Jesenicah in dolgi sezoni Olimpije v EBEL tudi pričakovano. Gorenjcem se je poznalo, da več kot mesec dni niso igrali resne tekme, v ljubljanskem taboru pa so zmogli zbrati vsaj toliko motivacije, da si niso privoščili hudega spodrsljaja, potem ko so dvakrat vodili s tremi goli (3:0, 5:2) in prednost ob preveliki ležernosti obakrat skorajda zapravili. V ključnih trenutkih jih je reševal vratar Matija Pintarič, na neki način pa so se tudi potrdile zle slutnje ljubljanskega trenerja Hannuja Järvenpääja, ki glede na stanje v slačilnici ni pričakoval lahkega dela.
Železarji kljub krajši klopi, zamenjavi trenerja in vseh črnih oblakih pričakovano ne bodo podpisali predaje vse do konca. Lansko lovoriko bodo branili do zadnjih moči, ob nekoliko bolj sproščenem nastopu Olimpije pa lahko upajo tudi na presenečenje. Ali se bo ta zgodil, bo znano že jutri zvečer, ko bo v Podmežakli dvoboj številka dve.
