Noči nisem preživel v zaporu

 Da gredo dresi 26-letnega Jeseničana zelo dobro v promet, smo se prepričali ob vstopu v dvorano, ko je imelo mlado in staro na hrbtni strani številko 33. "Si ti tudi vratar," je eden starejših navijačev povprašal fantiča, ki ni štel več kot 10 let, ta pa mu je ponosno odgovoril: "Jaz sem najboljši! Jaz sem Robert Kristan!"

Izid četrte polfinalne tekme je bil 5:1 za Salzburg. Če bi laik prišel v dvorano tik pred koncem in doživel vzdušje, ko so vas navijači kljub porazu pozdravljali s stoječimi ovacijami, bi rekel, da je slavil Medveščak.

Ja... (smeh) To je zelo redek pojav, zato je na koncu zelo težko zadržati vse emocije pred našo fenomenalno publiko. Čeprav vedo, da smo izgubili, nas občinstvo še enkrat pokliče na led, da nam kar srce zaigra.

Po zaostanku z 0:2 v zmagah ste visoko slavili sredi Salzburga (4:1), doma pa ste v dveh tekmah prejeli kar 10 zadetkov.

Salzburg melje vseh 60 minut. To so pokazali tudi na zadnji tekmi, ko so dosegali lahke zadetke. So zelo hitri in odlično berejo igro, tako da ni čudno, da prihajajo do odprtih priložnosti za zadetek, ki jih tako dobri igralci, kot so v Salzburgu, tudi izkoristijo. Proti njim je zelo težko igrati, saj nikoli ne veš, kaj bo tekma prinesla. Pred menoj so vselej trije hokejisti in ustrelijo tudi takrat, ko najmanj pričakuješ.

Čeprav Salzburg za finale potrebuje zgolj eno zmago, vaši navijači še vedno trdno verjamejo v vas.

Zaenkrat je to super, morda petina gledalcev sploh ne ve, kakšen je rezultat, ampak so na tekmi samo zato, da navijajo. Pač zaradi vzdušja. Upam, da bo tako tudi prihodnjo sezono, ko bodo apetiti navijačev zrasli in bodo zahtevali vse več zmag. Če bodo ostali tako zvesti tudi v slabih trenutkih, bomo zelo zadovoljni. Naj zaenkrat ostane tako, kot je, da se vsi veselimo. Bojim pa se, da se lahko balkanska mentaliteta hitro spremeni. V Zagrebu več let niso imeli kakovostnega hokeja in razumljivo je, da so veseli, ko se vsak teden nekaj dogaja.

Primerjave med vzdušjem v Domu športov z navijanjem v Sloveniji ni.

Pri nas se težko kaj spremeni, saj bodo na tekmah vedno eni in isti ljudje, ki hočejo le dobre stvari, slabe pa takoj kritizirajo, kar je težko predvsem za igralce.

Prejšnji mesec vas je policijska patrulja ujela na cesti pod vplivom alkohola. Je to za vas neprijetna tema?

Ne, ni neprijetna. Naj razjasnim, da ne iščem izgovorov za svoje početje, saj sem tudi priznal napako. Ni bilo pa nikoli res, da sem bil v zaporu, kar so mnogi pisali. To je bila kot nekakšna "nameštalka". Takrat sem šel na policijo in podpisal neke papirje. Niti kazni nisem dobil s strani policije. Tisto od kluba pa sem že plačal. Kljub temu dogodku me imajo navijači še vedno radi, zasluga za to pa gre vsem igralcem, ki so v njihovih očeh prave zvezde.

Pravo nasprotje z vzdušjem v Zagrebu se odvija v slovenskem hokeju, kjer se bo prihodnji teden začel finale. Kaj spremljate dogajanje na domačem ledu?

Zgolj malenkostno, ko se pogovarjam s prijatelji po telefonu. Zdaj sem v nekem drugem svetu, odmaknjen od dogajanja na slovenskem ledu. V tem trenutku me domače prvenstvo niti ne zanima preveč, bom pa vsekakor spremljal finale.

Nedolgo nazaj ste v intervjuju za Dnevnik dejali, da se za vaše usluge zanima Columbus, moštvo iz lige NHL.

Res je in pri tem še kar ostaja. Če bo kaj več znanega, če bodo boljši kontakti, da bi se resnično kaj izcimilo iz tega, boste vse izvedeli. V nasprotnem primeru pa bom ostal v Zagrebu.