Slovenski vstop v tekmo je bil za v hokejske učbenike. Anže Kopitar je z golom kronal šolsko akcijo ob številčni prednosti igralca več. Jan Urbas je z zadetkom ob igralcu manj Avstrijce tako dotolkel, da se niso pobrali do konca dvoboja. Slovenci so dosegli še dva zadetka v režiji branilca Kovačeviča in napadalca Muršaka za odmevno in prestižno zmago, s katero so postali še večja senzacija turnirja kot po uspehu proti velesili Slovaški. Avstrijski hokejisti so poraz prenesli športno, jim čestitali za zasluženo zmago in objokovali zapravljene priložnosti za gol.
Po koncu tekme je bila scena že znana. Mešana cona, kjer se novinarji takoj po tekmi srečamo z igralci, je bila že popolnoma prazna, le še prvi zvezdnik Anže Kopitar je prijazno odgovarjal na vprašanja novinarjev z vsega sveta. »Sem brez besed. Super tekma. Ključ do uspeha sta bila hitra gola. To je bila spet naša predstava s super vratarjem, čvrstimi branilci, napadalci pa smo izkoristili priložnosti. Glede na to, kako sem se počutil v nedeljo in ponedeljek, je bilo moje počutje na tekmi zelo dobro. Očitno ni šlo za trebušno gripo, ampak mi je v želodcu očitno obležala le hrana, ki mi ni ustrezala,« je menil Anže Kopitar. Pred tekmo se ni obremenjeval z vlogo favorita, ampak je bil zaradi obilice izkušenj prepričan o uspehu, če bo Slovenija igrala tako, kot zna.
Na Švedskem je začel svojo kariero, kamor je prišel pri 16 letih. »Med tekmeci v četrtfinalu ni velike razlike. Kakovost je na strani Švedov, a enako je veljalo za Slovake, pa smo jih premagali. Upam, da za našo reprezentanco na turnirju ni meja, če se nam bo znova izšlo vse tako kot doslej,« je štirim poročevalcem slovenskih tiskanih medijev povedal Anže Kopitar, nato pa so ga začeli z vprašanji bombardirati ameriški poročevalci.
Nekateri slovenski igralci niso skrivali solza sreče. Uspeh je najbolj čustveno doživel vratar Robert Kristan, ki je z izjemni obrambami tekmeca spravljal v obup in mu preprečil, da bi z golom dobil krila in skušal izid izenačiti. »Čudež na ledu. Čeprav je Slovenija hokejski palček, smo pokazali, da lahko igramo konkurenčen hokej na najvišji ravni. Naša samozavest raste iz tekme v tekmo. Najprej moram šele dojeti, kaj smo dosegli, o Švedih bomo razmišljali šele zjutraj pred tekmo,« je bil čustven Robert Kristan. Imel je toliko obveznosti do medijev, da so ga koncu že tako bolele noge v vsej vratarski opremi, da se ni mogel ustaviti prav pri vsakem novinarju, ki ga je čakal v dolgi vrsti.
Tudi postavni branilec Žiga Pavlin je imel solzico sreče v očeh. V pričakovanju tekme se mu je čas vlekel v nedogled. »Fenomenalno. Noro. Majhna Slovenija je znova pokazala neverjetno velikost. Tudi tisti, ki jih ni na turnirju, so del tega zgodovinskega uspeha in so v naših mislih. Kapo dol vsem, ki so povezani s slovenskim hokejem,« je menil Žiga Pavlin, za katerega bo današnja tekma posebna, saj igra na Švedskem. »Hokejisti so na Švedskem heroji. To bo odlična reklama za slovenski hokej na Švedskem. Edini, ki ne potrebuje reklame, je Anže Kopitar. Ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi premagali še Švedov in šli v boj za kolajno. Začeti tekmo z mislijo, da jo boš izgubil, nima nobenega smisla. Ne dvomim, da nas bodo trenerji našpičili, da zmagamo tudi na tej tekmi,« je bil evforičen Pavlin.
Obe ekipi sta šli v tekmo z mešanimi občutki. Zavedali sta se, da bo tista ekipa, ki bo tekmo izgubila, doma na udaru hudih kritik. Oba selektorja sta igralce opozarjala, da bo zmagal tisti, ki bo naredil manj napak. »Po seriji zapravljenih priložnosti na prejšnjih tekmah sem v pravem trenutku zadel. Naša največja aduta sta bila disciplina in gol, ki smo ga zabili z igralcem manj, s katerim smo jih spravili na kolena. Kaj se bo zgodilo na tekmi s Švedsko, vam ne morem povedati, ker ne vidim v prihodnost, vem pa, da bomo šli od prve sekunde na vso moč in se ne bomo predali vnaprej,« je menil postavni branilec Sabahudin Kovačevič.
Hokejska zveza Slovenije bo iz blagajne Mednarodne hokejske zveze na račun uvrstitve reprezentance v polfinale olimpijskega turnirja prejela 600.000 dolarjev.
