Svetovno prvenstvo na Švedskem in Finskem 2013 bo za Slovenijo prvo po novem sistemu tekmovanja, ki ga je krovna hokejska organizacija (IIHF) prvič predstavila lani, ko sta prvenstvo prav tako gostili skandinavski državi, le da je bil tedaj sklepni del na Finskem. Tako bodo Slovenci prvič igrali v predtekmovalni skupini s še sedmimi nasprotniki, ni več skupine za obstanek, ampak o obstanku odloča le predtekmovalni del.
Švedska je bila leta 2002 tudi prva postaja Slovenije, odkar si je leto pred tem zagotovila status članice elitne druščine. Takrat, leta 2001, je bilo SP drugega kakovostnega razreda v Ljubljani in pravi hokejski privrženci še danes dobro vedo, kako nenavadna pot do zmage je bila za domačo ekipo. V konkurenci Kazahstana in takrat še zelo močne Velike Britanije se je Slovenija borila za prvo mesto, ki je edino vodilo na SP 2002 in o zmagi je odločala razlika v zadetkih. Britanci so zadnji dan nenavadno visoko z 11:2 premagali Kazahstance, Slovenija je morala v zadnji tekmi turnirja z Estonijo doseči 12 golov več od tekmeca. Nazadnje je zmagala s 16:0 in postavila piko na i.
Slovenija je v zadnjem desetletju in dveh letih približno polovico časa preživela na elitnem SP, drugo polovico pa v drugoligaškem. Svojo pot v najvišjem razredu je začela leta 2002 na Švedskem in si zagotovila obstanek, naslednje leto na Finskem pa je sledilo prvo slovo. Leta 2004 so bili tako risi spet v diviziji I, v poljskem Gdansku pa so si brez težav zagotovili ekspresno vrnitev. Naslednje leto je bilo SP v Avstriji, Slovenci pa so si v skupini za obstanek po pravi drami, ko so najprej z 1:9 izgubili z Nemci, nato pa s 6:2 premagali domačine, spet zagotovili še eno leto prebivanja med 16 najboljšimi.
V Ljubljani 2010 vse po načrtih
Naslednje leto, 2006, ni bilo tako dobro, SP v Rigi se je končalo z izpadom v nižji rang tekmovanja. Po uspešnem domačem prvenstvu druge kakovostne ravni v Ljubljani 2007 (takrat tudi še ob pomoči prvega zvezdnika slovenskega hokeja Anžeta Kopitarja) je prišel na vrsto Halifax 2008 in po nekoliko drugačnem sistemu boja za obstanek, v katerem so se nepričakovano znašli tudi Slovaki, je v Kanadi sledil nov padec navzdol. Tokrat za dve leti, saj je bil prvi poskus vrnitve v Litvi 2009 neuspešen. Vse pa je šlo po načrtih v Ljubljani 2010, ki je prinesla nastop v elitni Bratislavi 2011. Tam so Slovenci v predtekmovanju prikazali enakovreden hokej svetovnim velesilam, nazadnje pa v boju za obstanek vseeno potegnili kratko in se morali odpovedati Finski in Švedski 2012.
Slovenci so bili sicer že v času nekdanje Jugoslavije enkrat zelo blizu napredovanju med elito. Leta 1968 bi z uvrstitvijo v takratni skupini B morali napredovati med najboljše, a je Mednarodna hokejska zveza prav tisto leto zmanjšala število udeleženk v najmočnejši skupini, tako da je Jugoslavija ostala v drugem kakovostnem razredu.
Potem pa je po samostojnosti trajalo dobro desetletje, da je Slovenija povsem z dna, ko je začela kvalifikacije za najnižji tekmovalni razred, napredovala do točke, ko se je borila za vstop med elito.
