V Tivoliju se očitno dobro počuti, saj bo za Ljubljančane, ki so v ponedeljek začeli priprave, igral tudi v novi sezoni. V njej imajo zmaji visoko postavljene cilje – neposredno uvrstitev v končnico lige ICEHL –, pri čemer bo pomembno vlogo odigral kapetan slovenske hokejske reprezentance, ki bo sredi septembra dopolnil 37 let.
Spet ste na ledu. Ste se po lanski sezoni in svetovnem prvenstvu uspeli spočiti?
Da, spet smo nazaj, na ledu. Za nami je nekaj zasluženega počitka, čeprav ga ni bilo prav veliko, saj je bilo svetovno prvenstvo dokaj pozno. Vse se je zgodilo precej hitro – konec SP, nekaj dopusta in že nove priprave. Po eni strani je to dobro, ker ostaneš v ritmu, po drugi pa bi vsakdo z veseljem vzel še kak dan odmora. Toda prve tekme v ligi ICEHL nas čakajo že čez dober mesec, zato smo zdaj vsi precej zagnani. Volje in želje je veliko, kar je najbolj pomembno. Za zdaj je vse super.
Ali je bil dopust zaradi uspeha z reprezentanco letos še posebej sladek?
Seveda, ko sezono zaključiš z uspehom, je občutek popolnoma drugačen. Sploh po tem, ko smo z Olimpijo sezono zaključili precej zgodaj, po tistem porazu proti Pustertalu v kvalifikacijah za četrtfinale končnice. Obstanek v elitni diviziji je bil čudovita nagrada in motivacija za vse naprej – za počitek, za priprave in seveda novo sezono.
Čeprav je bila reprezentanca močno pomlajena, ste obstali v elitni družbi. Kje vidite ključ vašega uspeha?
Že prijateljske tekme so bile spodbudne, pa tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu smo bili dobri, tako da smo verjeli, da nam lahko uspe. Pomembno je bilo, da smo kljub začetnim porazom ohranili zbranost in vero, da lahko obstanemo. Ni bilo tako velikega pritiska kot v prejšnjih letih, ko smo imeli, vsaj na papirju, močnejše ekipe, s katerimi smo se uvrščali tudi na olimpijske igre, pa se nam vseeno ni uspelo obdržati v elitni diviziji. Letos nas je marsikdo podcenjeval, a znotraj ekipe smo vedeli, česa smo sposobni. Tudi povezava med mlajšimi in starejšimi je bila odlična – to je bil ključ. Vse se je poklopilo.
Ker smo na začetku priprav, ali bo ta uspeh dodatna motivacija za vaše mlajše soigralce v Olimpiji, ki so bili na svetovnem prvenstvu?
Mislim, da ja. Nekateri fantje so že bili del reprezentance ali blizu nje, zdaj pa so videli, da lahko konkurirajo tudi na najvišji ravni. To ti da potrditev in dodatno motivacijo. Verjamem, da jih bo ta izkušnja potisnila še naprej v razvoju.
Boste na svetovnem prvenstvu v Švici še vedno nosili dres slovenske reprezentance?
Iskreno – še je prezgodaj za konkretne odgovore. Ampak če bom zdrav in brez poškodb, seveda obstaja možnost, da bom spet zaigral za reprezentanco tudi v Švici. Z Edom Terglavom o tem še nisva govorila, vendar vedno rad igram za Slovenijo. Če bo telo zdržalo, zakaj pa ne? Ko ne bom več mogel, mi bo gotovo žal za vsako izpuščeno tekmo.
Kako pa se sicer počutite – ste zdravi in fizično pripravljeni?
Veliko bolje kot lani, ko sem v priprave vstopil poškodovan. Takrat sem še čutil posledice poškodbe in imel precej težav, predvsem s telesno pripravljenostjo. Letos teh težav ni. Počutim se dobro in upam, da bo tako ostalo čez celotne priprave in sezono. Začetki so vedno naporni, a če si zdrav, je vse veliko lažje.
Letos začenjate drugo sezono v Tivoliju. Je lažje, ker že poznate okolje?
Vsekakor. Če začneš sezono tam, kjer si jo končal, je vse skupaj precej lažje. Tudi ko sem igral v tujini, sem imel enako izkušnjo – ko poznaš ljudi, klub, garderobo, navijače … vse to se pozna. Upam, da bo ta sezona uspešnejša kot prejšnja.
Zdaj ste pred novo sezono, v ekipi pa je veliko novih obrazov. Kako gledate na vse te okrepitve?
Res je, v garderobi je veliko novih fantov. Za zdaj se še spoznavamo, kar je normalen proces na začetku sezone. Potrebujemo nekaj tednov, da se ujamemo, vzpostavimo prave odnose in uigramo linije. Že zdaj se vidi, da gre za kakovostne igralce, a to ni moja naloga, da jih ocenjujem – to je delo trenerjev in, konec koncev, tudi navijačev. Mi moramo kot ekipa stopiti skupaj in uresničiti, kar smo si zadali.
Ste katerega izmed novih soigralcev že poznali od prej?
Nekatere da, druge ne. Z večino nisem igral, nekateri so mi bili nasprotniki. Na primer Zach Boychuk – z njim sva igrala eden proti drugemu v Rusiji in Nemčiji, poleg tega imava istega agenta, tako da ga najbolje poznam. Druge bolj spoznavam zdaj, skozi priprave.
Novinec je tudi glavni trener Ben Cooper. Direktor kluba Anže Ulčar je že namignil, da ima nekoliko drugačen pogled na igro. Ste se že seznanili z njegovim sistemom?
Ker gre še vedno za prve dni priprav, se tudi z njim šele spoznavamo. O sistemu igre še nismo veliko govorili. Predstavil nam je načrt dela, kako bodo potekale priprave, organizacijo treningov … Več o taktiki in njegovi filozofiji igre bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Treningi bodo pokazali, kaj pričakuje od nas. Prilagodili se bomo in skušali čim hitreje osvojiti njegove zahteve.
Kaj pa rezultatski cilji? Olimpiji se v zadnjih dveh sezonah ni uspelo prebiti v četrtfinale, z vsemi letošnjimi okrepitvami bo to skorajda že obveza. Ali bo to dodatno breme?
Seveda si vsi želimo, da bi letos naredili korak naprej. Vsak od nas bo čutil določeno odgovornost, saj se zavedamo, da so pričakovanja velika. O konkretnih ciljih še nismo veliko govorili, a prvi in osnovni je zagotovo uvrstitev med prvih šest po rednem delu, da se izognemo doigravanju. Potem bomo videli, kako daleč lahko pridemo. Je pa še prezgodaj za napovedi – zdaj se moramo osredotočiti na dobro pripravo, saj bo to temelj uspešne sezone.
Liga ICEHL postaja vse bolj konkurenčna – tudi drugi klubi so bili v prestopnem roku zelo dejavni. Bo zdaj še težje priti v končnico?
Zagotovo. A dejstvo, da tudi drugi klubi vlagajo v ekipe, je dobro za celotno ligo. Tekme so kakovostnejše, hitrejše, bolj izenačene. Zaradi tega nikoli ne moreš vnaprej reči, da boš med prvimi šestimi. Ampak meni je to izziv – raje igram v močni ligi, kjer moraš dati vse od sebe. Olimpija ima letos močno ekipo in verjamem, da bomo konkurenčni. Cilj je jasen: biti čim višje.
Še to, lani ste ob poškodbi Žige Pavlina nosili kapetanski trak. Letos se je Žiga preselil v pisarno vas zanima ta vloga?
Da, lani so se fantje odločili, da v njegovi odsotnosti prevzamem vlogo kapetana. Če se bodo tudi letos tako odločili, sem to pripravljen sprejeti. Vsekakor bi bilo to lepo priznanje, a najprej mora to priti iz slačilnice. Ekipa je tista, ki mora povedati, komu zaupa. Jaz sem vedno pripravljen prevzeti odgovornost.
