Hokejisti Olimpije nocoj v Celovcu začenjajo najpomembnejšo bitko letošnje zime, po kateri se bo merila uspešnost sezone 2013/14. Obeti so porazni, saj Ljubljančani v kvalifikacijski del desetih tekem niso prenesli niti točke iz rednega dela, medtem ko ima konkurenca že pred prvim metom ploščka zajetno prednost. Ker imajo tivolski hokejisti po kakovosti najslabši igralski kader in najmanj urejene razmere v vrhu kluba, je Olimpija v očeh širše javnosti tako rekoč že zdaj odpisana.
Prav omenjena dejavnika sta krojila usodo moštva že v 44 krogih rednega dela, ko je slovenskim prvakom uspelo zmagati zgolj na vsaki peti tekmi in so bili od prvega dne prikovani na dno lestvice. Prvič v sedmih letih, odkar nastopajo v EBEL, niso dosegli niti desetih zmag, kar je v tem obdobju tretji najslabši dosežek vseh udeležencev tekmovanja. Vodstvo kluba se ubada s hudo finančno stisko, saj igralcem še kar zamujajo plače. Že večkrat se je zgodilo, da so pred treningi in tekmami ostali brez najbolj osnovnih sredstev za igro, kar je rušilo delovno vnemo. Velika panika je nastala na zadnji preizkušnji v Sarajevu, kjer Olimpija kot gostiteljica ni imela svojega fizioterapevta. Ko je na ledu v bolečinah obležal branilec Žiga Grahut, se je trenerju Ivu Janu kar stemnilo pred očmi, zato je ropotal in zahteval sestanek z direktorjem Matjažem Sekljem.
Prvi operativec kluba ima srečo, da je Ivo Jan po naravi bolj umirjen človek, saj vsak malce bolj vzhičen trener v Tivoliju ne bi zdržal niti teden dni. A tudi Janu se prag tolerance v tako razburkanem okolju vse bolj niža, zato je vprašanje časa, kdaj bo stopil pred medije in povedal vso resnico. V slačilnici je spoštovan, ker igra z odprtimi kartami in svojim varovancem ničesar ne taji. S tako okrnjeno zasedbo je Ivo Jan po prihodu na mesto glavnega trenerja sredi oktobra zbral osem zmag in vseskozi vztrajno iskal različne kombinacije na ledu. S taktičnega vidika je naredil vse, kar se od trenerja pričakuje. Olimpija se je pod njegovim vodstvom predstavila kot bojevita zasedba, a jo je v tej sezoni odneslo kar sedemnajst porazov z zadetkom razlike. Glede na skromen vložek to vsekakor ni naključje, bi pa moralo biti v poduk vodstvu kluba, kako malo bi pravzaprav morali ukreniti, da bi se krivulja zasukala navzgor. Zanimivo, da odgovorni za tak položaj raje iščejo krivdo povsod drugje (v slačilnici, trenerjevem kabinetu, novinarskih vrstah...), le pri sebi je zlepa ne najdejo.
Najslabši izkupiček Olimpije v zgodovini EBEL je kajpak izdatno znižal obisk na tivolskih tribunah, kjer se v povprečju zbere le še tisoč ljudi. V zadnjih štirih mesecih dvorana ni bila niti enkrat vsaj napol polna, kaj šele razprodana kot še nedolgo tega. Spomnimo, pred manj kot dvema letoma je pod Rožnikom vladala hokejska mrzlica ob osvojenem tretjem mestu v EBEL, danes pa je položaj obrnjen na glavo. Za preboj v končnico bi morali Ljubljančani na desetih obračunih zmagati sedemkrat ali osemkrat, kar je glede na vse okoliščine misija nemogoče. Zanimiv podatek je, da Olimpija v tej sezoni nikoli ni ohranila nedotaknjene mreže, obenem pa ni niti enkrat nanizala treh zmag zapored. Že današnji dvoboj v Celovcu bo na široko razgrnil karte. V primeru poraza bi možnosti Olimpije še bolj skopnele, saj bi zadnji prvak lige KAC pobegnil na šest točk naskoka. Iva Jana skrbita bolezen Mihe Verliča in poškodba Gregorja Koblarja. Če ne bo serije zmag, bo ostal še brez prvega vratarja Jerryja Kuhna, ki bo Ljubljano zapustil takoj, ko bo moštvo ostalo brez teoretičnih možnosti za uvrstitev v izločilne boje.
