Večni direktor Matjaž Sekelj je, kot da ne bi vedel, da s tujci sumljivega slovesa v tako zahtevnem tekmovanju pač ni mogoče ustvariti uspešnice, spet kupil mačka v žaklju. Zaradi ignorantskega odnosa v zadnjem letu je dopustil, da sta mu izpred nosu pobegnila največja upa novega tivolskega vala Miha Verlič in Ken Ograjenšek, medtem ko mu Eric Pance očita, da je ravno zaradi njega že pri 23 letih sklenil kariero. Obstaja upravičen dvom, ali se lahko Olimpija kot večletni Sekljev ujetnik pod njegovim nadaljnjim vodenjem sploh vrne na veliki oder kot stabilen klub. Glede na očiten trend padanja, ko se tivolski klub v zadnjih letih pred očmi vseh utaplja v svojo usodo, so možnosti za zasuk le teoretične. Zagotovo bi se lahko s kakšno bolj odločno potezo izkazal novi predsednik Marko Popovič. Nekaj svojih zamisli je ta mož v Tivoliju že uresničil, a na najpomembnejša dejanja še čakamo. Če bo tudi on zamudil priložnost za veliki met, se ga bodo ljudje spominjali po tem, da je lepo oblekel hokejiste, v vrh kluba pa ni upal dregniti.
Prve kritike pa si že zasluži nemški trener Fabian Dahlem, ki je sokriv za nedeljski polom na Madžarskem, ko Olimpija v prvih 25 minutah sploh ni ustrelila na gol. Tudi igralci so se čudili, da je čez noč spremenil napadalne trojke in s tem obglavil moštvo. Če je v domačih hokejistih res videl velik potencial, kot razlaga, naj jim nameni vidnejšo vlogo, saj je z nekaterimi potezami že dal vedeti, da raje favorizira tujce. In še nekaj – v Ljubljano ni bil pripeljan, da bo prav vsakič jamral, kako so druga moštva boljša od Olimpije, saj je zelo dobro vedel, v kakšno okolje prihaja. Če pa se mu res zdi, da bo vsaka zmaga kot čudež, bi lahko Olimpijo vodil vsak, ki je kdaj slišal za hokej.
