V lanski sezoni so se ljubljanski in jeseniški hokejisti srečali že v polfinalu končnice, na obeh tekmah pa so brez prejetega zadetka zmagali zeleno-beli, ki so bili v finalu boljši od kranjskega Triglava. To je bil eden od šestih finalnih obračunov, v katerem se nista pomerili ljubljanska in jeseniška ekipa. V preostalih petih primerih je v finalu igrala Slavija, ki je štirikrat igrala z Ljubljančani, in enkrat z Jeseničani, vedno pa je ostala praznih rok.

Glavič: Finale bi moral
biti ob koncu sezone

V letošnji sezoni so se Ljubljančani in Jeseničani enkrat že pomerili med sabeoj, in sicer v finalu pokala Slovenije, ko je v dvorani Podmežakla na Jesenicah s 4:2 zmagala Olimpija. Toda tekma je bila konec septembra, od takrat pa se je, predvsem v ljubljanskem taboru, marsikaj spremenilo. V ligi ICEHL je Olimpija vse bolj oddaljena od desetega mesta, ki še vodi v končnico. Praznih rok so minuli petek in v nedeljo ostali tudi v domači dvorani proti zadnjeuvrščeni ekipi lige Vorarlbergu (0:4) in sedmouvrščenimi Dunajčani (1:4). V popolnoma drugačnem položaju so Jeseničani v alpski ligi, ki je po kakovosti slabša, toda v njej so v rednem delu tekmovanja izgubili le trikrat in dosegli kar 25 zmag.

»Finale bi moral biti ob koncu sezone in v seriji na štiri zmage, kajti to bi morala biti krona sezone. Želim si, da se to ne bo več ponovilo, ampak zdaj je, kar je. To, kako mi igramo v alpski ligi in kako Olimpija v ligi ICEHL, je popolnoma nepomembno. Pred nami je nova zgodba. Ne glede na nekaj slabše izide Ljubljančanov v zadnjem času je vloga favorita še vedno na njihovi strani, saj so pred začetkom sezone vzeli vse, kar se je na domačem hokejskem prizorišču dalo vzeti. Od tega ne morejo bežati,« je pred današnjo prvo finalno tekmo dejal Gaber Glavič, trener jeseniških hokejistov, ki so v petek, 6. januarja, proslavili 75-obletnico delovanja kluba.

»Vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če bi mi napredovali v finale ICEHL, Jeseničani pa bi izpadli v prvem krogu alpske lige ali pa obratno? To bi pomenilo, da bi drug drugega čakali več kot mesec dni in ne vem, ali bi to imelo kakšen smisel. Dejstvo je, da igramo v dveh različnih ligah, finale državnega prvenstva, ki ga v nekaterih drugih državah ni, ima pri nas veliko težo. Oba kluba sta se strinjala s tem terminom in zdaj smo tukaj. Moramo ga odigrati in z vsem, kar je pred nami, sta se strinjala oba kluba,« pa je svoje mnenje o nenavadnem terminu za vrhunec domače klubske hokejske sezone podal Mitja Šivic, trener Olimpije.

»Pričakujem, da bodo fantje nabrušeni, pravi, da bodo dali 'jajca na mizo' in bodo igrali. Zavedamo se, da bomo igrali proti ekipi, ki praktično ne pozna poraza in ima samozavest, vendar bomo morali biti preprosto boljši,« navkljub vsem težavam v ubranitev naslova verjame Švici, za katerega bi bil v primeru uspeha že njegov tretji zaporedni. Predlani je do njega prišel na jeseniški klopi, tudi takrat pa je bila vloga favorita na strani Olimpije.

Favorit je Olimpija

Glede na igralski kader in na proračun, pa tudi na število težkih tekem, ki so jih v letošnji sezoni že odigrali, med drugim tudi šest v ligi prvakov, ima Glavič prav, ko pravi, da bi morala biti v prednosti Olimpija. A kot rečeno, so varovanci Mitje Šivica daleč od želene forme. V obrambi bolj ali manj na vsaki tekmi naredijo veliko lastnih napak, v napadu pa so neučinkoviti. Tako so v 34 tekmah lige ICEHL dosegli le 87 golov, prejeli pa so jih kar 40 več. Oba vratarja Olimpije, Žan Us in Anthony Morrone, sta povsem na repu po številu ubranjenih strelov v ligi ICEHL. Samo za primerjavo, Jeseničani so v 34 tekmah alpske lige 120-krat premagali nasprotne vratarje, prejeli so le 32 golov, zato ne preseneča, da se je njihov vratar Antti Karjalainen lahko pohvali z najboljšo statistiko.

Na poti do finala je bila ljubljanska ekipa v polfinalu v dveh tekmah boljša od Triglava, jeseniška pa je dvakrat premagala Celjane, ki so kot najboljša ekipa rednega dela prvenstva že dobili kolajne za končno tretje mesto.