Letošnje SP bi moralo biti v Sankt Peterburgu, a se je vodstvo Mednarodne hokejske zveze (IIHF) aprila lani odločilo, da Rusiji zaradi agresije na Ukrajino tekmovanje odvzame. Na lanskem prvenstvu divizije I v Ljubljani sta se Slovenija in Madžarska najprej odločili za skupno kandidaturo, tako kot tudi lanska organizatorica Finska in Latvija, kjer je bilo SP predlani. Ker so Madžari nato nekaj dni pozneje odstopili od kandidature, je imelo vodstvo mednarodne zveze lahko delo. Še desetič v zgodovini je SP dodelilo Finski, kjer bo Tampere v skupini A gostitelj že sedmič, in tretjič Latviji (vsa tri prvenstva so bila v Rigi).
Začelo se je v Antwerpnu leta 1920
Prvo uradno SP v najhitrejšem moštvenem športu je bilo pred 103 leti na letnih olimpijskih igrah v Antwerpnu. Do leta 1968 so olimpijski turnirji veljali tudi kot SP, tako da se s prvim naslovom olimpijskih in svetovnih prvakov lahko pohvalijo Kanadčani, ki so slavili pred ZDA in takratno Češkoslovaško, četrta je bila Švedska. Tudi prvo posamično prvenstvo leta 1930 v Chamonixu, Berlinu in na Dunaju je pripadlo kanadski reprezentanci, ki je bila v obdobju pred drugo svetovno vojno skoraj nepremagljiva. Kanadčani so slavili tudi na OI 1924 v Chamonixu in štiri leta pozneje v St. Moritzu. Do leta 1939, ko je bilo zadnje SP pred drugo svetovno vojno, so njihovo prevlado prekinili le Američani, ki so bili najboljši leta 1933 v Pragi.
Po drugi svetovni vojni kanadska prevlada ni bila več tako očitna, se je pa leta 1963 v Stockholmu začelo obdobje devetletne nepremagljivosti Sovjetske zveze, ki ga je šele v Pragi prekinila Češkoslovaška. Do razpada SZ so njeni hokejisti osvojili 22 naslovov svetovnih prvakov, še pet so jih dodali pod zastavo Rusije, pri 27 naslovih je tudi Kanada. Največkrat je do zdaj na SP v elitni diviziji igrala Švedska, kar 77-krat, med prvimi tremi so še Kanada (72) in ZDA (10), Slovenija pa je pri devetih.
Na stavnicah glavna favorita
Kanada in Finska …
Na svetovnih stavnicah sta letos v vlogi favoritov Kanada in Finska, ki bo imela v isti dvorani, v kateri je lani prišla do četrtega naslova svetovnih prvakov, lepo priložnost, da pride še do petega. V skupinskem delu bodo v Tampereju, v dvorani, ki sprejme 11.600 gledalcev, Finci igrali proti ZDA, Nemčiji, Švedski, Franciji, Madžarski, Avstriji in Danski. Lani so Finci do naslova svetovnih prvakov prišli po podaljšku, ko je za zmago s 4:3 proti Kanadi zadel Sakari Manninen. Ti reprezentanci sta se za zlato kolajno pomerili tretjič zapored: prvič leta 2019, ko so prav tako slavili Finci, dve leti pozneje so bili boljši Kanadčani, medtem ko leta 2020 zaradi pandemije covida-19 SP ni bilo.
Skupina B se bo za uvrstitev v četrtfinale in obstanek v družbi najboljših borila v Rigi, kjer bo desetič med elito igrala tudi Slovenija. V skupini so še domačinka prvenstva Latvija, Kanada, Češka, Švica, Slovaška, Norveška in Kazahstan. Tekme bodo potekale v Areni Riga, ki sprejme 9500 gledalcev.
… za Šivica Finska in Švedska
»Mislim, da imajo Finci in Švedi največ možnosti za naslov prvakov, tu so še Kanadčani, Čehi … A bo veliko odvisno tudi od tega, kako se bodo reprezentance dopolnjevale z igralci iz lige NHL. Po tihem si želim, da bi presenetila še kakšna druga reprezentanca, ker bi bilo to zanimivo videti. Težko je reči, katera od skupin je lažja, čeprav je s slovenskega stališča, kar zadeva obstanek v elitni diviziji, to verjetno skupina A, saj bi v njej morda imeli kakšen popravni izpit več,« napoveduje Mitja Šivic, nekdanji hokejist in reprezentant Slovenije, ki je včeraj prispel v Rigo.
»Zanimivo bo videti nove, mlade hokejiste, ki so vse hitrejši. Prav neverjetno je, kako se razvija hitrost igranja. To je tudi tisto, kar me najbolj zanima, saj se včasih razlika pozna že v enem letu. Taktika? Veliko je različnih sistemov igre, vsi pa se zavedamo, kako pomembni sta disciplina v igri in kreativnost. Za dobro izvedbo pa je pomembno predvsem znanje,« pa je udeleženec štirih SP elitne divizije v dresu Slovenije dejal o pričakovanjih glede igre na SP. »Brez Rusije bo prvenstvo nekoliko dolgočasno, saj predstavlja prvo linijo vzhodnega bloka proti zahodnemu. Ko se pomerita Rusija in Kanada, je težko videti boljšo tekmo. Tudi če se pomerita s pomlajenima ekipama, ima njihova medsebojna tekma še vedno največjo draž.«
Redni del tekmovanja v obeh skupinah bo potekal od jutri do torka, 23. maja. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine se bodo uvrstile v četrtfinale, zadnjeuvrščeni ekipi pa bosta prihodnje leto igrali v diviziji I. Četrtfinalne tekme (po dve v Rigi in Tampereju) bodo v četrtek, 25. maja, polfinalni dva dni pozneje v Tampereju, kjer bosta nato v nedeljo še tekma za tretje mesto in finale.
