Lek je v ustavnem sporu navedel, da je delničar Zavarovalnice Triglav, druge pobudnice pa so navedle, da so ustanoviteljice in zavarovanke Zavarovalne skupnosti Triglav ter da je Zavarovalnica Triglav njena pravna naslednica. Sporna naj bi bila tudi določitev datuma in metode, po kateri se ugotavlja vrednost celotnega kapitala zavarovalnic, vrednost zasebnega in družbenega kapitala ter razmerje med njima.

Titularji le ustanovitelji

Po mnenju pobudnic v zavarovalnicah sploh ni nenominiranega družbenega kapitala, ki bi ga bilo treba lastninsko preoblikovati po zakonu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Menijo, da kapital, katerega lastninjenje v korist države in njenih skladov predvideva ZLPZ, ni bil nikoli last države Slovenije in tudi premoženje ni bilo družbeno, titularji pa so lahko le ustanovitelji nekdanje zavarovalne skupnosti in njeni zavarovanci. Kršitev načela enakosti pred zakonom pa pobudnice utemeljujejo s primerjavo z bankami. Pri spreminjanju bank v kapitalske družbe so bile namreč pravice ustanoviteljev dosledno spoštovane, saj so ustanovitelji bank lahko svoje ustanoviteljske vloge spremenili v delnice bank.

Ustavno sodišče je 20. februarja letos opravilo javno obravnavo, pridobilo mnenje državnega zbora in ministrstva za finance ter strokovno mnenje dr. Ivana Ribnikarja in dr. Velimirja Boleta ter Inštituta za gospodarsko pravo iz Maribora. Ustavno sodišče je nato maja lani zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb ter sklenilo primer prednostno obravnavati. Ustavno sodišče je v svojih dosedanjih odločitvah že sprejelo stališče glede zakonodaje, ki ureja preoblikovanje družbene lastnine v zasebno ali v druge oblike lastnine. Nova ustava kategorije družbene lastnine ne pozna več in je kot take ne varuje. Ustavno sodišče meni, da so bila sredstva zavarovalne skupnosti nedvomno v prejšnjem sistemu družbena lastnina, preoblikovanje pa je bilo izvedeno le deloma. Ustanovljene so bile nove zavarovalnice v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe. Družbena sredstva, ki so bila v skladih zavarovalne skupnosti, so postala aktiva novonastalih delniških družb, preoblikovanje družbenega kapitala v znane vire sredstev in v znane kapitalske vložke pa ni bila izvršena, ampak so ustanovitelji zavarovalne delniške družbe vplačali denarna sredstva v začetni varnostni sklad. V tem delniškem kapitalu so bili vložki fizičnih oseb in vložki takrat še neolastninjenih družbenih in mešanih podjetij, v celotnem kapitalu zavarovalnice pa še delež tako imenovanega nenominiranega kapitala.

Del kapitala brez lastnika

Ustavno sodišče ugotavlja, da sedanjega spora ne bi bilo, če bi se zavarovana skupnost preoblikovala v delniško družbo na podlagi zakona z uporabo možnosti, ki jih prinašata 2. in 3. odstavek 123. člena ZTSPOZ90. Neurejeno stanje na tem področju je imelo različne posledice. Novonastale zavarovalne delniške družbe niso mogle poslovati kot prave delniške družbe, ker niso imele znanega lastnika za celotni trajni kapital. Delničarji, ki so vložke vplačali leta 1990, niso mogli uresničevati svojih korporacijskih upravičenj v skladu z dejanskimi razmerji. Tako kot navaja državni zbor, pa tudi drži, da so se novi delničarji morali zavedati, da je v osnovnem kapitalu zavarovalnice določen del kapitala brez znanega lastnika in da se bodo razmerja med delničarji spremenila. Nekdanjim ustanoviteljem in zavarovancem zavarovalne skupnosti je bilo onemogočeno, da bi del svojega premoženja kot družbeni kapital, vložen v zavarovalnico, lastninili po enakih pravilih, kot je bil lastninjen drug družbeni kapital.

Ustavno sodišče v obrazložitvi odločbe navaja, da bi moral zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic upoštevati 123. in 123. a člen ZTSPOZ90. Zavarovalnica bi tako postala lastnica zavarovalnic le toliko, kolikor je bila ustanoviteljica in zavarovanka zavarovalne skupnosti ter z morebitnim podržavljenjem lastnica nenominiranega družbenega kapitala. Pobudnice za ustavno presojo so po mnenju ustavnega sodišča v različnem položaju (nekatere so delničarke in nekatere zavarovanke zavarovalne skupnosti, nekatere pa oboje). Zakon bi moral omogočiti, da se ugotovi njihov delež na podlagi vloženih sredstev in določi lastnik nenominiranega kapitala ter na tej podlagi uredi razmerja med delničarji.

Ločeni pritrdilni mnenji

V ločenem pritrdilnem mnenju se dr. Lojze Ude ne strinja v celoti s stališčem, da bi bilo mogoče ali celo treba pri lastninskem preoblikovanju zavarovalnic upoštevati tudi same zavarovance, ki so vlagali sredstva v zavarovalnice na podlagi zavarovanih pogodb. Zavarovanci kot pravne osebe teh sredstev namreč niso prikazovali v obliki vlaganj bivših družbenih sredstev, temveč kot stroške za sklenitev zavarovalne pogodbe. Tudi v bankah vlagatelji sredstev niso bili upoštevani pri lastninjenju bančnega kapitala. Dr. Ude meni, da upoštevanje kategorije zavarovancev pri lastninjenju družbenega kapitala zavarovalnice ne bi bilo v skladu z doslej izvedenim lastninjenjem družbenega kapitala, predvsem kapitala bank.

Predsednik sodišča Franc Testen pa v pritrdilnem ločenem mnenju soglaša, da zakonodajalec uredi vprašanje, koga bo določil za titularja povečanega kapitala, ki bo zaradi takšnega lastninjenja nastalo pri lastninskih upravičencih. Popolnoma nesprejemljiv pa se mu zdi sklep, da naj bi bilo pri lastninjenju dopustno razlikovanje med nekdanjimi zavarovanci, saj bi se iz tega dalo sklepati, da imajo pri določanju lastnika močnejši položaj nekdanje družbenopravne osebe. "Ta prednost naj bi temeljila na `pravici upravljanja`, ki je bila po moji oceni le privid in naj bi v bistvu potrdila pravilnost ureditve, po kateri sredstva v zasebni lastnini niso dajala zavarovancem nikakršnih upravičenj pri soupravljanju zavarovalnih skupnosti. V tej točki se lepo pokaže nevzdržnost teze, naj bosta ustavno sodišče in zakonodajalec pri urejanju lastninjenja vezana z `ustavnim okvirom` izpred leta 1991," meni Franc Testen.

Le dan po tem, ko so na skupščini Zavarovalnice Triglav (na sliki njihova znamenita poslovna stavba v Ljubljani) razdelili dobičke za lansko poslovno leto, je ustavno sodišče vrnilo lastninjenje zavarovalnic na začetek. (Foto: Matej Povše)