Zagotovo. Ko v življenju dviguješ letvico, vedno stremiš k temu, da jo preskočiš. Tukaj ni naključij. Uspelo nam je pred letom dni v Vojensu, ko smo se uvrstili na olimpijske igre, zdaj smo v Sočiju ta uspeh še nadgradili. Pred tekmo s Švedi sem rekel, da nas tisto popoldne morda čaka sreča. Žal je ni bilo, a poraz proti svetovnim prvakom vendarle ni nikakršna tragedija. Morda nas sreča obišče kje drugje.
Ste bili zadovoljni z nastanitvijo v Sočiju in organizacijo iger?Treba je priznati, da so Rusi pripravili izvrstno zgodbo. Začetniške napake se lahko zgodijo vsakomur, a ko se je začelo zares, je bilo vse brezhibno. Na zimskih olimpijskih igrah človek res začuti, da ima hokej na ledu prav poseben prostor, da je enostavno nekaj več. Hokejisti iz NHL igram vsekakor prinesejo dodaten čar.
Kaj vas je najbolj navdušilo?Prav gotovo to, da smo bili tudi Slovenci del hokejskega turnirja. Ne zgodi se ravno vsak dan, da vidiš tako vrhunske igralce, da se sprehajajo ob tebi, da se z njimi voziš v avtobusu in spoznaš, da so povsem preprosti ljudje.
Ste na častni tribuni prejeli veliko čestitk za igro Slovenije?Največ jih je bilo po zmagah nad Slovaško in Avstrijo. Čestital nam je celoten vrh Mednarodne hokejske zveze s predsednikom Renejem Faselom na čelu. Dejali so, da smo se povsem zasluženo uvrstili med osem najboljših reprezentanc, kar je priznalo tudi vodstvo avstrijske zveze. Vsi so bili polni hvale na naš račun, ko so razlagali, da so se fantje na ledu izkazali z moštveno igro in da so imeli jasno zastavljen cilj. Mi smo vedeli, da so naši hokejisti zelo dobri, vendar vemo tudi, da so malo zapostavljeni v mednarodnem merilu, saj so v ospredju predvsem igralci iz Severne Amerike. V tej uspešni zgodbi smo potrebovali le še Matjaža Kopitarja, ki je vse akterje povezal v celoto. Prav neverjetno je, kakšna enotnost vlada med vsemi igralci in spremljevalci.
Slovenija ima zaradi iger v Sočiju več navijačev po svetu. Ima tudi kakšnega novega sponzorja?Prizorišče olimpijskih iger realno ni primerno mesto, kjer bi iskali sponzorje, sem pa takoj po prihodu v Ljubljano poklical domače pokrovitelje in jim rekel, da moramo na Jesenicah nujno obuditi panogo. Zdaj je treba preiti od besed k dejanjem. O tem sva govorila tudi s selektorjem. Naš naslednji projekt bo prav gotovo gradnja uspešnega modela, ki bo dober tako za Olimpijo kot Jesenice. Verjamem, da bomo zdaj lažje dobili sponzorje, a se mi zdi, da bo treba pogledati v tujino, saj jih doma ni prav veliko. Težave imajo predvsem tisti, ki so v državni lasti, zato moramo narediti marketinški načrt.
Kdaj je skrajni rok, da hokej na Jesenicah spet zaživi? Zdi se, da časa ni več veliko.Vizija je, da se vzpostavi profesionalni klub, ki bo igral v EBEL. Avstrijci bi Jesenice takoj sprejeli medse, le dolgove morajo poravnati. Jesenice morajo imeti vodstvo, ki bo imelo zaupanje ljudi. Težko je reči, naj le zveza nekaj naredi. HZS je v času iger v Sočiju že pripravila hokejsko evforijo, zdaj mora lokalna skupnost na Jesenicah poskrbeti, da se bo v Podmežaklo vrnila vsebina kot nekoč. Tukaj nisem posebej optimističen, saj se mi zdi, da bo moral za obuditev jeseniškega hokeja spet priti impulz iz Ljubljane in hokejske zveze.
Blagajna HZS je zaradi uspeha v Sočiju bolj polna, saj je nagrada IIHF za četrtfinale 600.000 dolarjev. Kam bo šel denar?Blagajna še vedno ni polna, je pa vsak znesek dobrodošel. Nekaj denarja bo šlo za igralce, nekaj za sanacijo, čaka pa nas nov projekt v novem olimpijskem obdobju. Bilo bi izjemno, če bi do konca koledarskega leta spravili hokejsko zvezo na pozitivno ničlo, pripravljamo pa belo knjigo, v kateri bodo zapisani vsi načrti.
Matjaž Kopitar pravi, da je morda čas, da se umakne. Komentar?Matjaž ni edini, ki tako razmišlja. Zdaj smo na zvezi dosegli določen tekmovalni vrh. Morda bi bilo prav, da bi priložnost ponudili mlajši generaciji, ki bi si postavila nove cilje. S selektorjem sva se veliko pogovarjala. Če bom na junijski volilni skupščini dobil nov mandat za vodenje zveze, vidim Kopitarja še naprej na klopi slovenske reprezentance. To sem mu povedal in Matjaž bi bil v tem primeru pripravljen ostati selektor. Naredili smo tudi strategijo s finskim strokovnjakom Karijem Savolainenom in ugotovili, da nas čaka še veliko izzivov. Eden od njih je, da bi začeli v zvezo priključevati trenerje, da bi bili tudi oni del naše zgodbe, da bi videli, kako vzpostaviti zaupanje z igralci. Idej je ogromno, sem pa prepričan, da je za nadaljnji razvoj hokeja zelo pomembno, da Matjaž Kopitar ostane selektor.
O igrah v Pjongčangu 2018 že razmišljate?Uvrstitev na naslednje olimpijske igre je zagotovo cilj. No, morda pa nam ne bo treba iskati priložnosti v kvalifikacijah. Hitro lahko izračunate, kdo vse se neposredno uvrsti na igre, kar pomeni, da sem vam že nakazal naš naslednji skrivni načrt.