Nič bolj kot običajno ob tem času. Utrujenost se pojavi vselej, čeprav bi se sezona lahko še bolj zavlekla, če bi v petek začeli svetovno prvenstvo skupine A v Minsku. Vendarle bo zdaj dovolj časa za regeneracijo. Kakšna dva tedna si bom vzel za počitek, potem pa bo treba spet nadaljevati delo.
Ste bili zelo razočarani, ker ste v Nemčiji spet obstali pred zadnjo stopnico?Zagotovo. Glede na to, da smo bili v rednem delu obakrat prvi, klub pa je imel visok proračun, je drugo mesto veliko razočaranje. Vsekakor ne moremo biti zadovoljni, a treba je priznati – za osvojitev krone nismo bili dovolj dobri.
Prvak Ingolstadt v finalu ni bil favorit.Tako je morda delovalo na prvi pogled, a sam sem že novembra lani rekel, da bodo zelo nevarni. Vmes so imeli zahtevno obdobje, ko so izgubili devet tekem v nizu, vendar njihovi igralci so kakovostni, moštvo je delovalo zelo homogeno. Res je tudi, da so imeli veliko težjo pot do končnega cilja kot drugi. Mi smo v finalu povedli z 2:0 in imeli sedmo tekmo na domačem ledu. Normalno je, da smo pričakovali končno zmago, vendar smo bili premalo odločni. Pred svojimi navijači smo igrali v krču.
Trener Uwe Krupp vas je z ledu pošiljal na tribuno in obratno.To je bila njegova odločitev. Vse skupaj se je začelo dogajati februarja, ko so zakrožile govorice, da bom prestopil v Ingolstadt. Večkrat sem bil v trenerjevi pisarni. Govoril mi je, naj se ne odločim za prestop, da se bomo pogovorili po koncu sezone. Hokejski svet je majhen, agentje se pogovarjajo med seboj, zato se je hitro razvedelo tudi glede prestopa v Slovan iz Bratislave. Po tistem trener ni več računal name kot prej. Govorilo se je tudi, da sem skregan s trenerjem, a lahko zatrdim, da med nama v dveh letih niti enkrat ni počilo.
Kaj vam je dala Nemčija?Veliko samozavesti. Trudil sem se, da bi izboljšal igro v obrambi. Köln je imel odlično moštvo, zato sem se od igralcev veliko naučil. Govorim o malenkostih, kot je denimo igra ob ogradi.
Ste prerasli nemško ligo?Ne bi rekel, da sem jo ravno prerasel. Enostavno sem dobil ponudbo iz boljše lige in se odločil, da na svoji športni poti naredim korak naprej. Zdi se mi, da sem se odločil pravilno. Prepričan sem, da se v Nemčiji vsak hokejist nauči ogromno. Seveda bi lahko naredil še več, v prvi vrsti osvojil lovoriko.
Kako je vodstvo kluba sprejelo vaš odhod? So vas želeli zadržati?Zaželeli so mi srečo. Kaj dosti se niti nismo pogovarjali, ker so bili razočarano po porazu v finalu. Soigralci so bili zelo veseli, da mi je uspel prestop, saj so tudi oni videli, da pod vodstvom Kruppa ni šlo vse tako, kot bi si sam želel. V težkih trenutkih so me vseskozi spodbujali, kdaj so tudi spraševali, ali je kaj narobe. Res so super fantje, zato je bilo slovo malce lažje.
So vam igre v olimpijskem Sočiju odprle vrata v KHL?Že po lanskem prvenstvu v Stockholmu so različni klubi kazali interes, da bi igral za njih, vendar sem želel izpolniti pogodbo s Kölnom do konca. Ne vem pa, ali je bil ravno Soči odločilen za moj odhod na Slovaško.
Vam je všeč slog igre v KHL?Zdaj je lahko govoriti o stilu, vendar najbolj pomembno je, da bom odšel v Bratislavo odlično pripravljen. Poletne priprave bodo zahtevne, sezona pa bo dolga. Slovan se nazadnje ni uspel uvrstiti v končnico v KHL, zato bo v naslednji zimi to osrednji cilj kluba. Z nekdanjim soigralcem Felixom Schützem sem se pogovarjal o ruski ligi. Rekel mi je, da je KHL znana po hitri igri z veliko drsanja, da je hokejiste težko vreči iz ritma.
Spet boste igrali proti svojemu vzorniku Ilji Kovaljčuku.Ah, to z vzorniki je bilo včasih. Zdaj smo že malo starejši. Rad si pogledam različne mojstre na ledu.
Žiga Jeglič je tudi podpisal za Slovan.S tega vidika mi bo zagotovo lažje. Tako je bilo tudi v Kölnu, kjer sva si z Alešem Kranjcem delila garderobo. Z Žigo se zelo dobro poznava, saj v reprezentanci igrava v istem napadu. Lepo bi bilo, če bi se nama pridružil tudi Robert Sabolič, da bi po treh letih tudi v klubu spet zaigrali skupaj. Verjetno pa težav z novim okoljem ne bom imel, saj Bratislavo poznam, pa tudi Slovaki so slovanski narod tako kot mi.
Med nemškim finalom se je izbrana vrsta uvrstila v skupino A. Ste gledali tekme Slovenije?Ne vseh, saj mi čas ni dopuščal. No, vsekakor je to zgodovinsko leto za reprezentanco. V Sočiju smo bili sedmi, zdaj pa so fantje še v Južni Koreji opravili veliko delo. Spet je bilo kar nekaj takih, ki niso verjeli v moštvo, vendar v garderobi vlada pravo družinsko vzdušje. Vsak, ki se nam pridruži na novo, se hitro vklopi v sistem dela.
Bo Slovenija čez leto dni na SP na Češkem napadla četrtfinale?Čas je že, da se za nekaj let ustalimo v elitnem razredu, da v reprezentanco načrtno uvajamo mlade igralce, saj se vsi staramo. Zagotovo si želimo četrtfinala, kar bi bil odmeven dosežek, vendar je treba iti postopoma. Najprej moramo obstati, potem bo tudi kakšen bolj zahteven cilj laže uresničljiv.