Ankete

Pred dnevi me pokliče po telefonu neznani glas in vpraša, ali imamo v hiši kakšnega moškega člana. "Zakaj?" me zanima. "Delam anketo o poslušanosti radia," odvrne. "Zakaj ni dober ženski član družine?" vrtam vanj. "Zaradi statistike," odvrne. "Manjkata mi še dva moška." To še razumem. Moški zagotovo poslušajo na radiu kaj drugega kot ženske. "Kaj pa starost, upoštevate pri vašem vzorcu anketirancev tudi starost poslušalcev, jih delite na mlade in stare?" sprašujem naprej. "To pa ne," dobim v odgovor. "In čemu ne?" Odgovora na to pa neznanec za telefonom ni vedel.

Še bolj noro pa je bilo z anketo, ki jo je neko podjetje opravljalo po telefonu za proizvajalca avtomobilov. Pustila sem se pregovoriti, potem pa so se začela vprašanja. Vprašanj je bilo več kot dvajset, tudi takšnih, na katera bi vedel odgovor le kak dober poznavalec avtomobilov ali serviser. Vsa so napeljevala na to, ali se splača odpreti nov servis nekje na Rudniku, če se ne motim. Ljubše bi mi bilo, če bi me to kar naravnost vprašali in me ne bi gnjavili s tolikimi vprašanji.