O tem, zakaj je sprejel ponudbo Olimpije.
Iskal sem novo priložnost. Želel sem spet postati glavni trener, a nisem hotel hiteti, ker sem bil v dobrem položaju: živel sem v prijetnem mestu, v urejeni državi, v odlični organizaciji Red Bulla, kjer smo tudi zmagovali. Čakal sem na pravo priložnost. Preden sem prišel v Ljubljano, sem imel še nekaj drugih ponudb, a se mi niso zdele prave. Ko sem se pogovarjal z Anžetom (Ulčarjem, direktorjem Olimpije, op. p.), sem takoj začutil, da gre za ambiciozno okolje. Seveda je to drugačen projekt kot Salzburg – drugačna infrastruktura, drugačen proračun, drugačen pritisk. Prav to me je pritegnilo. Rad imam izzive. Rad gradim nekaj novega, ne zgolj vzdržujem. Tu imamo lepo priložnost, da zgradimo moštvo z značajem, s trdim delom in pravo energijo.
O tem, kako se pritiski v Ljubljani razlikujejo od tistih v Salzburgu.
V vsakem okolju obstajajo pričakovanja in tudi tu niso majhna. Želimo biti konkurenčni, želimo napredovati. Če znaš pritisk obrniti v motivacijo, je lahko koristen. Seveda se projekt v Ljubljani razlikuje od tistega v Salzburgu. Tam smo imeli ogromno širino in virov, tukaj pa moramo biti pametni: optimizirati treninge, izbrati prave igralce, graditi kemijo. A če sem se v karieri česa naučil, sem se tega, da se zmage ne kupujejo, ampak se zgradijo.
O priporočilu Nicka Bonina, ki se je preselil v trenerski štab Pittsburgha.
Vsako leto se zgodi veliko nepredvidljivega, stvari, ki so presenetljive, naključne, kaotične, in preprosto se naučiš reči: »V redu, to ni idealno, ampak bomo rešili.« Zato sem hitro prebolel, da na Nicka ne bom mogel računati. Zanj in za njegovo družino je bila to prava odločitev. Je odlična oseba in bo izvrsten trener. Pred kratkim sem govoril z njim in ga prosil za priporočila restavracij v Ljubljani. Rad dobro je, je pravi gurman in sem vedel, da bo pravi naslov za to. Poslal mi je dolg seznam.
O tem, kakšen hokej bo igrala Olimpija v novi sezoni.
Kar zadeva slog igre, bomo igrali zelo agresivno, fizično, nasprotniku neprijetno. Igralcem sem povedal, da mora biti to del naše identitete: da bomo ekipa, proti kateri je težko igrati. Ko bodo nasprotnike po tekmi vprašali, kako je bilo, naj rečejo: »Bilo je naporno. Ne maram igrati proti tej ekipi, ne maram igrati v tej dvorani.« Želim, da nas opisujejo kot fizične, delavne, strukturirane in organizirane. Da imamo načrt, da smo zbrani in disciplinirani, ob tem pa tudi ustvarjalni in sposobni dosegati gole. A ključna bo obramba.
O težavah Olimpije z učinkovitostjo v napadu v minuli sezoni, ko je v kvalifikacijah za končnico v dveh urah in pol igre dosegla le en gol.
Ogledal sem si tekmi s Pustertalom, statistika pa je jasno pokazala, da je bila realizacija ena glavnih šibkih točk. Zato smo šli v to sezono z jasnim ciljem: pripeljati igralce, ki znajo zabijati. Fantje, kot sta Nico Meyer in Zach Boychuk, imajo za seboj bogate izkušnje z odločilnimi zadetki. A ni vse v talentu. Ključni zadetki v končnici niso nujno najlepši, pogosto so »umazani«: po preusmeritvah, odbitkih, v gneči pred golom. To mora postati naš DNK že od prve minute prve tekme. Želim, da bi bili moštvo, proti kateremu je težko igrati, ki gre pred gol, ki ima prisotnost. In da bi imeli igralce, ki razumejo, da zadetki prihajajo tudi iz želje, ne le iz spretnosti.
O tem, kako dvigniti raven igre z igralcem več – še eni težavi Olimpije.
Ena od poti do zmage so zadetki z igralcem več, zelo pomembna pa je tudi igra z igralcem manj. Mislim, da imamo prave sestavine in odlične igralce z izkušnjami na »power playu«, bo pa treba najti pravo kemijo. Naučil sem se, da se tisto, kar si zamisliš pred sezono, na primer, da bo neka peterica odlična v igri z igralcem več, redko obdrži do konca. Vedno se nekaj spremeni. Trener mora ugotoviti, kje so igralci najboljši, in najti pravo kombinacijo, kar pa je težko napovedati. Pomagal jim bom, kolikor bom lahko, in jih skušal naučiti čim več. Imamo nekaj zares odličnih igralcev in strelcev.
O tem, kako je potekal izbor tujih okrepitev za novo sezono.
To je dolgotrajen in naporen proces, tako kot pri vsaki ekipi. Ne gre preprosto za to, da izbereš, kogar hočeš, in ga dobiš. Tekmuješ z drugimi ekipami in ligami, ki si želijo iste igralce. Če si zares želiš nekoga, ga moraš prepričati, da je to pravi kraj zanj: za njegovo družino, za zmage, za pogodbo, za vse tisto, kar šteje, ko se igralec odloča, kam bo šel. Nekatere igralce smo želeli, a jih nismo dobili. A na koncu smo lahko zadovoljni z ekipo, ki smo jo sestavili. Vsi so dobri ljudje. Predvsem smo želeli dobiti prave osebe, saj želimo ustvariti dobro kulturo, z delovno etiko, soigralce, ki govorijo in delajo prave stvari.
O tem, ali je »prijazen« ali »neprijazen« trener.
Mislim, da to ni pomembno. Obstajajo različni pristopi. Lahko obstajajo razlogi, zakaj je nekdo slabše pripravljen: morda poškodba, morda kaj drugega. Včasih potrebujejo le malo spodbude. Za zdaj ne želim pretirano reagirati. Najprej želim opazovati, zbirati informacije, vzpostaviti stik z igralci, jih spoznati. Želimo biti dobro telesno pripravljena ekipa, saj bomo igrali agresiven, zahteven slog z veliko drsanja. Pripravljenost bo zato zagotovo ena ključnih stvari.
O svoji posebni »terapevtki«.
V Ljubljani me spremlja 15-letna psička Maggie, mešanka med zlato prinašalko in kodrom, golden doodle. Še vedno je precej zdrava. Z menoj je živela že v devetih mestih in ne zanima je, ali zmagam ali izgubim. Kar je res lepo.
