V Resorts Worldu, na območju hotelov in igralnic v Las Vegasu, se bodo športniki in športnice na prvih igrah pomerili v atletiki (100 metrov in 100 metrov z ovirami), plavanju (50 in 100 metrov prosto in delfin) ter dviganju uteži (tri kategorije). Za plavanje bodo postavili poseben bazen, na naslednjih igrah pa želijo tem trem športom dodati še gimnastiko, borilne športe … Nastopajoče bodo prireditelji skušali privabiti tudi z visokimi denarnimi nagradami. Vsaka posamična tekma bo imela 500.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada (približno 442.800 evrov), vsaka posamična zmaga v vsakem od treh športov prinaša polovico tega zneska (250.000 dolarjev oziroma okoli 221.400 evrov), za vsak svetovni rekord pa je predvidena nagrada kar milijon ameriških zelencev (približno 885.600 evrov).
Skrajna meja človeškega telesa – to je osnovna ideja Izboljšanih iger, na katerih doping za boljše dosežke ni zgolj dovoljen, ampak je temeljna ideja tekmovanja super dosežek s pomočjo prepovedanih snovi in sredstev. »Človek je programiran za to, da bi si ogledal najhitrejšega športnika ali športnico na svetu,« pravi Christian Angermayer, eden od soustvarjalcev projekta, milijarder in soustanovitelj farmacevtskega podjetja. Med vlagatelji je tudi sin ameriškega predsednika Donald Trump mlajši, ki je ob vstopu v projekt prek investicijskega podjetja 1789 Capital dejal: »Pri tem projektu gre za odličnost, inovativnost in ameriško prevlado na svetovnem prizorišču. Torej za nekaj, o čemer govori in kar pooseblja gibanje MAGA (Make America Great Again, v prevodu: Naredimo Ameriko spet veliko, op. a.).«
Idejni oče projekta je Aron D'Souza, avstralski podjetnik in pravnik, ki je že pred leti razmišljal o tekmovanju, na katerem bodo nastopali športniki in športnice, ki bodo pod zdravniškim nadzorom uživali doping. »Namen je, da bodo lahko uživali vse, kar bodo želeli, ob tem pa se jim ne bo treba skrivati. Zastopam teorijo, da mora vsak posameznik povsem svobodno odločati o tem, kaj bo vnašal v svoje telo. Nihče, niti uradne institucije, jim ne bi smel določati, kaj smejo uživati in česa ne smejo,« je prepričan Aron D'Souza, tudi predsednik organizacijskega komiteja Izboljšanih iger v Las Vegasu, ki sta se jih že prijela vzdevka »Dopinške igre« in »Steroidne igre«. S svojimi bogatimi prijatelji in somišljeniki načrtuje tudi organizacijo prvih olimpijskih »izboljšanih« iger.
Seznama prepovedanih snovi ni
»Z vlagatelji ustvarjamo nekaj revolucionarnega – šport brez hinavščine, kjer je najboljši dejansko lahko najboljši. V tem vidimo prihodnost športa. Postajamo močno in svetovno gibanje, smo na pomembni misiji ustvarjanja superčloveštva,« ima v svojem profilu na družbenih omrežjih zapisano D'Souza. Po njegovih besedah bodo poskrbeli za zlato dobo športa, v promocijskem videoposnetku pa so si izposodili tudi znano izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa: »Storiti nemogoče je tisto, kar najbolje znamo.« Odgovorni za zdravstveno varnost športnikov in športnic v tem projektu je Dan Turner, ki ima doktorat iz humane fiziologije: »Poudarjam, da nikakor ne bo dovoljeno vse, a spiska prepovedanih snovi in sredstev ni. Zdravila za izboljšanje športnih dosežkov bo mogoče uživati le pod zdravniškim nadzorom. Vsak športnik bo imel svoj zdravstveni profil, ki bo osnova za nadzor.«
Prireditelji Izboljšanih iger (njihov slogan je »Premikanje meja, podiranje rekordov«) navajajo kar 22 rekordnih dosežkov, ki so nepriznani zaradi dopinga, kazali pa naj bi na zmogljivost človeškega telesa. Še posebej izpostavljajo svetovni rekord Kanadčana Bena Johnsona na OI 1988 v Seulu v teku na 100 metrov (izboljšal je svoj svetovni rekord na 9,79 sekunde, a je bil tri dni kasneje diskvalificiran zaradi dopinga) in ameriškega kolesarja Lancea Armstronga, sedemkratnega zaporednega zmagovalca na Tour de France (iz istega razloga so mu kasneje odvzeli vse zmage med letoma 1999 in 2005). »Častimo jih kot pionirje človeških dosežkov in njihove rezultate priznavamo kot merilo človeške zmogljivosti. Ne glede na to, ali so bili doseženi po naravni poti ali s pomočjo prepovedanih sredstev,« je povedal D'Souza.
Odzivi številnih mednarodnih športnih organizacij in posameznikov jasno kažejo, da ostro obsojajo novoustanovljen športno-dopinški projekt. »Če želijo uničiti ferplej v športu, je to prava pot,« so zapisali pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK). Odločen je bil tudi Sebastian Coe, predsednik Svetovne atletike: »Te igre so neumnost. Imam samo eno sporočilo: če je kdo tako neumen, da verjame, da se mora udeležiti tega tekmovanja, in spada v krog tradicionalnega športa, bo kaznovan z zelo dolgo prepovedjo nastopanja.« Witold Banka, predsednik Svetovne protidopinške agencije (Wada), ameriške oblasti poziva, naj preprečijo izvedbo iger: »Gre za nevaren dogodek in ciničen poskus spodkopavanja čistega športa.« Svetovna plavalna zveza je prav tako zelo kritična: »Izboljšane igre niso športno tekmovanje, zgrajeno na univerzalnih vrednotah, kot so poštenost, pravičnost in enakost. So velik cirkus, zgrajen na bližnjicah.«
Grk na dvomesečni dopinški kuri
A zelo sporen športno-dopinški projekt je medtem že pred Izboljšanimi igrami 2026 dobil prvega »superčloveka«. To je 32-letni in v Bolgariji rojen Kristjan Gkolomejev, nekdanji profesionalni plavalec, ki je svojo novo domovino Grčijo zastopal na štirih olimpijskih igrah (2012, 2016, 2020, 2024). Njegovi najboljši uvrstitvi sta peti mesti na 50 metrov prosto v Tokiu in Parizu, na SP je osvojil eno kolajno, na EP pa pet kolajn, nazadnje zlato lani v Beogradu v isti disciplini. Gkolomejev se je kot prvi športnik na svetu pod okriljem projekta Izboljšane igre odločil za namerno dvomesečno dopingiranje pod zdravniškim nadzorom in februarja letos izboljšal svetovni rekord v dolgem plavanju na 50 metrov prosto, vendar njegov rezultat seveda ne bo priznan.
Videoposnetek njegovega neuradnega svetovnega rekorda je pricurljal v javnost šele maja, Gkolomejev pa je s časom 20 sekund in 89 stotink za dve stotinki izboljšal uradni svetovni rekord, ki ga že od leta 2009 drži Brazilec Cesar Cielo (20,91). Grk je po dvomesečni »dopinški kuri« nastopal v plavalnem dresu, ki je bil leto po Cielovem svetovnem rekordu prepovedan na uradnih tekmovanjih. Na enem izmed videoposnetkov je razvidno tudi to, da je Gkolomejev s kopalkami, ki so uradno dovoljene na tekmovanjih, plaval 21,03 sekunde, kar je za stotinko hitreje od najboljšega rezultata Caeleba Dressla, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka (na OI in SP je skupaj zbral kar 36 kolajn – 30 zlatih in 6 srebrnih), v tekstilnih kopalkah.
Gkolomejev je od prirediteljev za svoj svetovni rekord vseeno dobil milijon dolarjev. »Nov projekt je dal meni in moji ekipi možnost, da sem presegel dosedanje ravni lastnih zmogljivosti. Zdaj lahko ves svet vidi, kaj je mogoče doseči,« navdušeno pravi Kristjan Gkolomejev, čigar prejšnji najboljši čas v plavanju na 50 metrov prosto je bil 21,44 sekunde na EP 2018 v Edinburgu. »V drugem poskusu sem bil na polnem dvomesečnem dopinškem ciklu. V tem času se je moja telesna oblika precej spremenila, dobil sem tudi kar 4,5 kilograma mišične mase. V kratkem času sva se s trenerjem morala privaditi na mojo novo moč in težo v vodi, a sva opravila vrhunsko delo.«
