Podajalka Eva Pavlović Mori je pri 29 letih druga najstarejša članica ekipe, leto dni starejša je le kapetanka Saša Planinšec, in bo na Tajskem ena ključnih igralk. Tudi v prihodnji sezoni bo igrala za rusko ekipo Zarečje Odincovo.
Za vami so dolge priprave, ki so se začele že maja, sledili sta zlata liga in kvalifikacije za EP 2026, zdaj pa prihaja vrhunec sezone. Kako gledate na ta reprezentančni proces?
Res smo že dolgo skupaj in zelo si želimo pokazati najboljšo igro. Upam, da nas trema ne bo ohromila, saj se čuti, da smo debitantke na svetovnih prvenstvih. Če bomo igrale podobno kot na zadnjih dveh tekmah z Belgijo ali še boljše, verjamem, da bo dovolj, da se domov vrnemo z vsaj eno zmago, če ne celo kaj več.
SP boste začeli proti favoritinjam skupine ZDA, nato bosta sledili tekmi s Češko in Argentino. Se strinjate s selektorjem Alessandrom Oreficijem, da je razpored ugoden?
Se strinjam. Že na začetku bomo igrale proti favoritinjam skupine, kar lahko izkoristimo za prilagoditev na dvorano in vzdušje. A vse tekmice bodo zahtevne, vse imajo več reprezentančnih izkušenj kot me. Najpomembnejše bo, da odigramo svojo igro in poskusimo presenetiti. Tekmice poznamo, veliko pa bo odvisno tudi od dnevne forme.
Če želite v osmino finala, boste morali presenetiti Čehinje in Argentinke. Čehinje so v ligi narodov celo premagale Turčijo. Je realno, da jih presenetite?
Čehinje so letos v ligi narodov igrale odlično in dokazale, da so zelo močna reprezentanca. Nihče ni pričakoval, da bodo tako uspešne, a jih dobro poznamo. Lani so bile boljše, a tudi me smo v tem času napredovale. Mislim, da bo tekma zelo zanimiva.
Koliko pa poznate Argentinke?
Najbolje jih pozna naš selektor Alessandro Orefice, saj je v klubu treniral dve njihovi igralki – korektorico Bianco Cugno in blokerko Avril Garcia, nekaj pa jih igra tudi v francoski ligi. Sama proti njim še nisem igrala, a verjamem, da selektor dobro ve, kje so njihove slabosti. Na nas bo, da to izkoristimo na igrišču.
Kje vidite največjo priložnost za preboj v osmino finala?
Morda v tem, da bomo v vlogi izzivalk, saj se od nas ne pričakuje veliko. Vse bo odvisno od nas, kako se bomo držale dogovorov, izvajale določene elemente in si zaupale. Včasih si v končnicah nizov ne upamo narediti koraka naprej. Če ga bomo, nam lahko uspe, sicer se bomo domov vrnile že po skupinskem delu.
Tudi slovenska moška reprezentanca je potrebovala leta, da je prišla na današnjo raven. Je takšna pot lahko zgled za vas, lahko tudi pri vas nastane sestrstvo, kot je pri moških bratstvo?
Seveda, to je lep zgled. Samo upam, da bomo verjele vase. Imamo kakovostne igralke in mlade talente. Če bi nam uspelo ustvariti nekaj podobnega, bi bilo odlično, a do tja je še dolga pot. Led pa bo treba enkrat prebiti.
Že dobro desetletje ste del reprezentance, čeprav ste tudi sami izpustili nekaj akcij. Zakaj je v ženski odbojki toliko nihanja pri odzivu igralk?
Največja težava je, da se pri nas premalo vlaga v žensko odbojko. Veliko igralk se zato odloči za študij in odbojko postavi na stranski tir, česar jim ne moremo zameriti. Tokrat je prvič, da nas je več iz tujine kot iz domače lige, kar pomeni več kakovosti in več izkušenj. Te, ki smo zdaj tukaj, smo odločene nadaljevati in poletja posvetiti reprezentanci.
Nekatere kakovostne igralke, kot so Lana Ščuka, Iza Mlakar in Maša Pucelj, niso zraven. Vas to moti?
Vsaka ima svoje razloge. Tega ne morem komentirati, tudi sama sem dve, tri leta izpustila reprezentanco. Vemo, da bi bile z njimi morda močnejše, a to se pokaže le na igrišču. Vsaka ima svoje življenje.
Za vami je odlična sezona v Rusiji, pogodbo z Zarečjem ste podaljšali še za dve leti. Ste našli okolje, v katerem lahko res napredujete?
Pogodbo sem podaljšala že oktobra lani, po le štirih tekmah. To pove, da sem zadovoljna z vsem, kar mi ponuja klub. Trener Konstantin Ušakov je odličen, strokovni štab vrhunski, liga močna. Upam, da se ruski klubi vrnejo v Evropo, ker jim to manjka, vendar so se v Rusiji znašli na drugačen način. Tekem je veliko in samo v minuli sezoni sem jih odigrala več kot 60.
Kako pa je s tujkami v ligi?
V naši ekipi sem bila na koncu edina, saj se je Srbkinja Mina Popović poškodovala. Po pravilih sta lahko v ekipi največ dve tujki. Največ jih je iz Srbije, a nasploh se je liga malo odprla. V Rusiji se igra se vrhunska odbojka. Če imaš željo po napredovanju, je to odlično okolje.
Za konec še občutljivo vprašanje – po tekmi z Izraelom so vas nekateri na spletu celo obtožili satanizma. Kako komentirate dejstvo, da po dvoboju niste čestitali tekmicam?
Najbolje je, da tega sploh ne komentiram. Žalostno je, da se o nas govori zaradi takih stvari in ne zaradi odbojke. Mi se želimo dokazovati na igrišču. Naj se o nas govori zaradi igre in rezultatov.
