Da lahko mi igramo na evropskih in svetovnih prvenstvih, to nič ne pomeni, kadar naletimo na njih. Vendarle je bilo obrnjeno in na koncu je Slovenija končno premagala predstavnike države, ki velja nemara za najbolj nogometno nekdanjo republiko. Iz katere očitno izhaja tudi najboljši jugoslovanski igralec. Vsaj po mnenju Dragana Stojovića, Mehmeda Baždarevića, Dragoslava Šekularca, Čire Blaževića, Dejana Savićevića in še koga je to namreč Safet Sušić. Tako pravijo omenjeni, in to kljub karieri in uspehom Luke Modrića kot najbolj trofejnega južnoslovanskega igralca, ki se je tudi kalil v bosanski ligi. A mnenje največjih mojstrov nogometa o svojih kolegih se vedno kanček razlikuje od okusa laikov. Podoben primer se zdi Ronaldo Luís Nazário de Lima. Medtem ko laična javnost najboljšega zadnjih desetletij prej vidi v Messiju ali Ronaldu II., nogometni profesionalci pravijo, da je to Ronaldo I.
Kaj se je zgodilo bosanskemu nogometu, je vprašanje z mnogo možnimi smermi razglabljanja. Med drugim se ponuja vtis, da je globalizacija Bosancem škodila. Da so ob zgodnjih odhodih igralcev na tuje izgubili svojstveno paradigmo igre. Ne nazadnje tudi v slovenski ligi igralci iz BiH niso več tako pomembni, kot so bili pred leti. In prišli smo do naših mladcev na prvenstvu do 21 let, ki so v prvi tekmi gladko izgubili z Nemci. Resda ne popolni. Šeška, Ratnika in Ristića ni na prvenstvu, pa vendar je čudilo, da je selektor Razdrh tekmo začel brez Pečarja in Piška, dveh igralcev, ki sta na polno odigrala minulo sezono, podobno kot tudi Kojić. Na trenutke so bili naši predstavniki prav nebogljeni. Seveda bi ob pogledu na nemške mladce lahko pomislili tudi, da je za sodobno nacionalno reprezentanco dobrodošlo, če imaš v ekipi kakega avtohtonega mladca afriškega ali azijskega porekla, a podobno kot pri reprezentanci BiH v tekmi proti Sloveniji je bilo v slovenski igri pogrešiti predvsem osnovni DNK-ekipe, kot se v nogometnem žargonu rado reče. V nedeljski tekmi proti Angliji, ki jo je Slovenija v zadnjem srečanju leta 2022 celo premagala in se nasploh zdijo manj težek nasprotnik od Nemcev, je zveličavno upati na kaj več. Da na primer damo vsaj gol, obče pa se zdi, da so na prvenstvu mladih ekip presenečenja še manj mogoča kot v članski konkurenci.
