Januar velja za mesec, ko bi v kraljici avto-moto športa formuli ena moralo vladati še največje zatišje. A letos temu ni tako, saj je pretresov kar precej. Številni se še vedno niso pomirili z zelo zahtevnim koledarjem, ki bi moral vsebovati kar 24 dirk, tudi 23, kolikor jih bo po novem, saj so zaradi covidnih omejitev še četrto leto zapored odpovedali dirko za veliko nagrado Kitajske, pa bo predstavljalo nov rekord po številu velikih nagrad. Kar je po drugi strani tudi dokaz, da formula 1 znova postaja bolj vroča, bolj zanimiva. In sploh ne edini dokaz.
Drugi je tudi ta, da se za vstop v tekmovanje, v katerem zdaj sodeluje 10 ekip, poteguje še kar nekaj moštev, ki jim predsednik Mednarodne avtomobilske zveze (FIA) Mohammed Ben Sulayem noče kar vnaprej zapreti vrat. V tem mesecu je tako že sporočil, da je FIA zagnala postopek, ki bi moštvom omogočil, da bi zaprosili za vstop v formulo 1, čemur je nemudoma sledila napoved legendarnega dirkača Michaela Andrettija, ki je dejal, da je podjetje Andretti Global v postopku formiranja partnerstva s Cadillacom, da bi oblikovali »vseameriško« moštvo, z upanjem, da bi se lahko v kratkem priključilo formuli 1. Še več, ekipa naj bi že imela dogovor s prvim voznikom – to bi postal 22-letni Američan Colton Herta, ki trenutno nastopa v seriji Indy.
Moštva niso navdušena
No, vse skupaj pa seveda ne bo šlo tako gladko. Medtem ko je omenjeno Andrettijevo moštvo in še kakšen izmed kandidatov navdušen, da bi se jim lahko odprla vrata formule 1, je vprašanje, ali jih ne bodo zaprtih pustila aktualna moštva; FIA namreč potrebuje soglasje Skupine formule 1 za dodajanje novih franšiz. »Za projekt formule 1 vlada izjemno zanimanje, v teku je kar nekaj pogovorov, tudi takšnih, ki niso tako izpostavljeni kot drugi. Naš glavni cilj je, da bi prvenstvo ostalo kredibilno in stabilno,« so med drugim sporočili iz formule 1 in opozorili, da vsaka morebitna nova prošnja za vstop zahteva soglasje obeh deležnikov, tako FIA kot Formule 1.
Da moštva še zdaleč niso navdušena nad širitvijo, pa jih je več izrazilo že skozi lansko sezono. Glavni razlog, pa čeprav lahko govorijo drugače, je pri vsem skupaj seveda denar, saj bi se finančna pogača v primeru novega moštva namesto na 10 delila na 11 delov, pri čemer ni nobenih zagotovil, da bi omenjena pogača postala kaj večja, kar bi seveda pomenilo manj denarja za obstoječe ekipe. »Andretti je veliko ime, v ZDA so naredili velike stvari, a tu gre za drug šport in za drug posel. Zdaj imamo deset franšiz, ki upajo in se trudijo, da bi zvišale vrednost športa, tega pa zagotovo ne bomo storili tako, da bomo podelili nove franšize ljudem, ki ne morejo zvišati skupne vrednosti formule 1,« je denimo povedal Mercedesov šef Toto Wolff, medtem ko je Mohammed Ben Sulayem seveda povsem drugačnega mnenja: »Vstope v formulo 1 globalnih proizvajalcev in imen, kot je Andretti, bi morali spodbujati, saj zanimanje ekip na rastočih trgih za ta šport dodaja raznolikost in povečuje privlačnost formule 1.«
Prepoved izražanja stališč
Kot eno izmed možnih rešitev dodajanja novih moštev se je že pred leti omenjal način napredovanja in izpadanja. Da bi torej uvedli »dve ligi« formule 1, s čimer bi lahko Formula 1 in FIA prodali franšize osmim do desetim novim moštvom (zanimanja naj bi bilo več kot dovolj in še zdaleč ni omejeno le na omenjeno Andrettijevo ekipo), ki bi si torej vstop med elito morala prislužiti na dirkališču. Pri čemer pa bi bilo spet tudi za »drugo ligo« treba zagotoviti dovolj denarja, saj bi le tako aktualna moštva sprejela, da se jim lahko pripeti, da izpadejo iz elite in zaradi tega ne bodo močno prikrajšana na finančnem področju.
Sicer pa FIA v zadnjih dneh nase ni opozorila le z opisanim, temveč tudi s spremembo nekaterih pravil, saj bodo morali dirkači od te sezone dalje dobiti pisno dovoljenje FIA, če bodo želeli pred in po dirkah na posameznih prizoriščih javno izražati kakršna koli osebna politična, verska in druga stališča, ki nimajo povezave s športom. Glede na to, da se je nekdanji štirikratni svetovni prvak Nemec Sebastian Vettel, ki je bil v preteklosti med najglasnejšimi nasprotniki organiziranja posameznih dirk v državah na bližnjem vzhodu, po lanski sezoni upokojil, so mnogi prepričani, da je omenjeni ukrep namenjen predvsem »utišanju« sedemkratnega svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona, ki je denimo že nastopal s čelado v mavričnih barvah in tudi sicer na različne načine izrekal podporo skupnosti LGBTQ+ med konci tedna, ko so bile na sporedu dirke. »Strinjam se, da lahko preko našega športa propagiramo mir, nočemo pa, da dirke pod našim okriljem postanejo platforma za zasebne agende in izražanje političnih stališč, saj se bomo tako oddaljili od športa. Kar vozniki delajo najbolje, je, da vozijo. Formula 1 mora biti apolitična, nevtralna. Vsak ima svoja prepričanja, tudi sam jih imam, a to ne pomeni, da jih bom izražal v času dirk in preko FIA,« je ob tem povedal Mohammed Ben Sulayem.
