Niso se zmogli sestaviti do zadnjega piska sodnika. Obramba v razsulu, podaje pretežno netočne, v slehernem tekaškem dvoboju počasnejši od Fercev, v slehernem preigravanju nebogljeno prečitani. Kot da bi jim na drugi strani stali Brazilci. A podobno brezvezni, nepovezani in nepovezljivi so bili že na tekmi marca, ko so v domačih mediteransko deževnih okoliščinah taiste Ferce komaj premagali z golom v zadnji sekundi. In se je bilo bati, da bi Roberta Prosinečkega kot tedanjega selektorja pri prehodu iz obupa v zmagoslavje lahko pobralo. Po ne vem kateri podzavestni jugomitomanski zmotnosti so bili vnovič deležni mojega stavniškega zaupanja. Konec koncev sta Savičević in Mijatović Črnogorca! Zmota. Z dvema goloma jih je pokopal Kranjčan, Hanus Sorensen, igralec Celja, ki je posojen Triglavu. Vse skupaj navaja na skrajen ukrep. Da so Črnogorci do nadaljnjega na črni listi. Pa nič osebnega.
V drugem poglavju se ozrimo na ligo ABA 1. Začetni vtis je, da se je slovenska klubska košarka kakovostno premaknila navzgor. Olimpija je s stebroma, kot sta Škara in Kennedy, postala stabilna tvorba, neprimerljivo boljša kot lani se zdi Krka, nenazadnje tudi Ilirija, ki se je v dvoboju z Dunajem držala podobno solidno kot Krka pri Partizanu. Če smo v preteklosti dolgo časa pogrešali res zanesljive zadevalce košev, pri katerih je verjetnost zadetka vsaj malenkost primerljiva s standardi, kakršne je nekoč zastavil Dušan Hauptman, se zdi, da sta se vsaj v Krki in Olimpiji očitno pojavila. Pri Ljubljančanih Američan Girard III., ki je trenutno pri povprečju 15 točk, kar bi lahko na tekmi z Budućnostjo presegel. Druga, če ne prva roka Slovenije ta hip pa se zdi Victor Bailey, pridobitev Krke, ki je Partizanu v gosteh navrgel 29 točk, zaradi česar ima povprečje kot stavniški hendikep pri visokih 18,3. Proti sobotnim gostom iz Romunije ga bo nemara presegel, medtem ko se v vrstah Olimpije proti Budućnosti zdi zanesljiv izbor tudi Kennedy.
