Prve atletske kolajne na velikem letošnjem tekmovanju so na nedavnih sredozemskih igrah v Alžiriji osvojili Neja Filipič, Anita Horvat in Agata Zupin. S sredozemskimi igrami se v atletiki nikoli niso bahali, so pa uvrstitve med najboljše nujne za zunanjo podobo slovenske kraljice športov. Drugi letošnji vrhunec bo od 15. do 24. julija potekal v Eugenu. V ameriški zvezni državi Oregon bo nastopilo deset slovenskih atletov in atletinj, ki so si mesto priborili z normami ali uvrstitvami na svetovni lestvici. Glavna slovenska upa za visoko uvrstitev sta metalec diska Kristjan Čeh ter skakalka ob palici Tina Šutej, nase pa bodo skušali opozoriti še Maruša Mišmaš Zrimšek v teku na 3000 m z zaprekami, Robert Renner v skoku ob palici, Žan Rudolf na 800 m, Lia Apostolovski v skoku v višino, Neja Filipič v troskoku, Anita Horvat na 400 in 800 m, Jerneja Smonkar na 800 m in Agata Zupin na 400 m z ovirami.
Kristjan Čeh letos še ni doživel poraza, potem ko je zmagal na vseh štirih mitingih diamantne lige, na katerih je nastopil. Disk redno meče prek 68 m, vse večkrat pa tudi prek 70 m. Sodelovanje z Estoncem Gerdom Kanterjem očitno obroduje sadove. »Konkurenca je vse močnejša, zadnje tekme so pokazale, da vse več metalcev dosega daljave okrog 68 m. Moja naloga v Eugenu bo, da skušam ostati karseda sproščen ter osredotočen na svoje mete. V tem primeru tudi uspeh ne bo izostal. Imam visoke cilje,« napoveduje Kristjan Čeh.
Tina Šutej je imela v tej sezoni nekaj težav s poškodbo ahilove tetive. Toda najpomembnejše dejstvo za Ljubljančanko, ki živi in trenira v Celju, je, da je bila najboljša v sezoni na zadnji tekmi pred svetovnim prvenstvom. Na državnem prvenstvu v Velenju je namreč preskočila 477 cm, kar je tretji najboljši rezultat na svetu. »Pogled na dosežke v tej sezoni kaže, da je Tina favoritinja za najvišja mesta. S takšnimi občutki sva tudi odpotovala v Oregon. Imava veliko razlogov za optimizem, želiva pa si, da tetiva ne bo delala težav,« je pred odhodom dejal trener Tine Šutej Milan Kranjc.
Renner pozna pot
Največji slovenski atletski dolžnik v tej sezoni je Žan Rudolf, ki je bil na državnem prvenstvu po dolgem času poražen v Sloveniji. »Dobro sem treniral, rezultati pa tega ne pokažejo. Pri sebi čutim, da se forma dviguje. Verjamem, da bom to pokazal že v Eugenu,« napoveduje Žan Rudolf. Medtem ko je Ljubljančan lani izpolnil normo za nastop na svetovnem prvenstvu, sta se v ZDA prek svetovne lestvice uvrstila Lia Apostolovski in Robert Renner. »Prvič bom nastopila na tako velikem tekmovanju, česar se zelo veselim. Optimizem mi dviga dejstvo, da sem 191 cm preskočila na zadnji tekmi, zato upam, da bom dosežek ponovila tudi v ZDA,« pravi Lia Apostolovski. »Še pred dvema tednoma si nisem misli, da bom tekmoval v Eugenu, potem pa sem v zadnjih dveh tednih odlično nastopil na treh tekmah ter si zagotovil ameriško vozovnico. Tekmoval sem že na svetovnem prvenstvu, zato poznam pot, kako doseči dober rezultat,« odgovarja Robert Renner.
Daleč najuspešnejši slovenski atlet na svetovnih prvenstvih je Primož Kozmus. Brežičan je zbral komplet kolajn, ki ga je v metu kladiva začel s srebrom leta 2007 v Osaki, nadgradil dve leti kasneje z edino slovensko zlato kolajno na svetovnih prvenstvih v Berlinu, leta 2011 pa je bil v Daeguju tretji. Leta 1999 je prvo slovensko kolajno na svetovnih prvenstvih v Sevilli osvojil Gregor Cankar, ki je bil tretji v skoku v daljino. Pred kratkim pa je naknadno prejela bronasto kolajno še Marija Šestak, ki je po dopinških prekrških tekmic v Osaki v troskoku osvojila bronasto kolajno.
Atletika v ZDA v čakajoči vrsti
Nazadnje je veliko atletsko tekmovanje potekalo na ameriških tleh leta 1996 na olimpijskih igrah v Atlanti. Odtlej, vsaj na prostem, najuspešnejša atletska nacija ni organizirala nobenega velikega tekmovanja. Zakaj je tako, smo vprašali izkušenega atletskega strokovnjaka in vodjo delegacije Srđana Đorđevića. »Atletika je v ZDA še vedno izven okvirjev profesionalnega športa. To pomeni, da je vrednost atletike kot komercialne športne panoge relativno nizka in se ne more primerjati s profesionalnimi panogami, kot so košarka, hokej na ledu, baseball, nogomet, golf in tenis. Je pa v ZDA zelo razvit univerzitetni šport in imajo številne močne klube, ki jih sponzorirajo opremljevalci opreme,« odgovarja Ljubljančan.
Đorđević poudarja, da imajo Združene države Amerike izjemno zakladnico talentov, večina med njimi pa sploh ne konča v atletiki, temveč se porazgubijo v bogatejših športih. »Ima pa atletika v ZDA zelo velik ugled pri nacionalnem olimpijskem komiteju, kar pomeni, da je v nekakšni čakajoči vrsti, da se pomakne naprej. Najboljši atleti na svetu imajo dobre sponzorske pogodbe z opremljevalci in živijo vsaj tako dobro kot najboljši Evropejci. Seveda pa se njihovi zaslužki ne morejo primerjati s profesionalnimi športniki,« meni Srđan Đorđević. Prepričan je, da se v ZDA obeta izjemno prvenstvo, saj je Eugene atletsko mesto z izjemno modernimi objekti, na katerih vsako leto poteka miting diamantne lige, ki ga sponzorira opremljevalec Nike. »Publika bo številčna in glasna, navijala pa bo za vsakogar,« zaključuje atletski strokovnjak in trener.
